7. 9. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jerneje Resnik, Kamna Gorica, na seji 7. septembra 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 10. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti "občinskega odloka (člen 407) pri obnovi vodovoda v Kamni Gorici" se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija 10. člen Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-3) in akt, ki ga navaja kot "občinski odlok (člen 407)". Navaja, da se na Ustavno sodišče obrača s pritožbo zoper Občino Radovljica (v nadaljevanju Občina) pri obnovi vodovoda v Kamni Gorici in "(dvoumno) sporno napisani 10. člen ZUreP-3 (priključitvi na javni vodovod)". Trdi, da v Kamni Gorici poteka obnova vodovoda in izgradnja kanalizacije. Pri tem naj bi pobudnici pri obnovi vodovoda hoteli zaračunati material in dodatni jašek po veljavnem občinskem odloku, ki naj ne bi imel nobene pravne podlage. Pobudnica opisuje, kako naj bi se izvedla predvidena obnova. Po njenem mnenju je vodomer lahko postavljen zunaj, kopanje jaška pa nepotrebno. S tem naj bi povečali omrežnino in po nepravnem občinskem odloku zaračunali vsakemu lastniku hiše v vasi 368,29 EUR. Takšno ravnanje družbe Komunala Radovljica, d. o. o., Radovljica, in Občine naj bi bilo namenjeno njunemu čistemu zaslužku. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor naj se glede dvomljivosti ZUreP-3 in glede občinskega nadzora zoper neveljavni občinski odlok v Občini nihče ne bi zjasnil. Pobudnica navaja, da "zakon (Uredba o oskrbi s pitno vodo) ni definiran natančno". Občina naj bi lahko izdala odlok, ki nima nikakršne podlage. Pobudnica navaja, da je bila v drugi občini že štirikrat udeležena pri obnovi vodovoda s prestavljanjem vodomera navzven, pri čemer ji naj nikoli ne bi bilo treba ponovno plačati priključka in kopati jaška. V naknadni vlogi, ki jo je Ustavno sodišče prejelo 5. 7. 2023, navaja, da "Uredba o oskrbi z vodo in Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb ne govorita o tem, da mora na novo izkopane jaške pri obnovi plačati vsak lastnik sam". Trdi, da je glede nepravilnih postopkov pri izgradnji kanalizacije in glede množičnega pomora rib vložila prijave inšpekcijskim službam in Ribiški zvezi Slovenije. Boji se njihovega prepoznega odziva, kolikor se bodo navedene službe sploh odzvale. V vlogi, ki jo je Ustavno sodišče prejelo dne 6. 7. 2023, pobudnica pošilja "podrobno razlago strokovnjaka, zaposlenega na Ministrstvu za naravne vire in prostor, v zvezi z vodovodnim priključkom v Kamni Gorici".

2.Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Ta v drugem odstavku 24.b člena določa, da mora pobuda vsebovati naslednje podatke: navedbo členov predpisa, ki se s pobudo izpodbijajo; navedbo številke Uradnega lista Republike Slovenije ali drugega uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen; navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom; podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev pobude; in druge podatke, ki jih določi Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik). Pobuda mora vsebovati še podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora predložiti tudi ustrezne listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa.

3.Pobuda mora med drugim vsebovati tudi navedbo razlogov neskladnosti izpodbijanega predpisa z Ustavo ali zakonom. Gre za obveznost pobudnika, da jasno navede, v čem je protiustavnost oziroma nezakonitost izpodbijanega predpisa, kar pomeni, da mora navesti, s katero določbo Ustave ali zakona je izpodbijani predpis v neskladju in razloge za tak očitek. Pri tem morajo biti razlogi jasno in določno opredeljeni.[1]

4.Pobuda je oblikovana tako pomanjkljivo, da je Ustavno sodišče ne more preizkusiti. Kot navedeno, mora pobuda vsebovati navedbo predpisa in členov predpisa, ki se s pobudo izpodbijajo, ter jasno in določno navedbo razlogov neskladnosti izpodbijanega predpisa z Ustavo ali zakonom. Pobudnica zatrjuje "dvomljivost 10. člena ZUreP-2 (priključitev na javni vodovod)" in nezakonitost "občinskega odloka (člen 407)". Člen 10 ZUreP-3 ne ureja priključitve na javni vodovod, temveč ureja načelo strokovnosti odločitev pri urejanju prostora. Navedbe pobudnice, da "zakon (Uredba o oskrbi s pitno vodo) ni definiran natančno", pa ne vsebujejo utemeljitve, zakaj naj bi bila izpodbijana ureditev tako neustrezna, da je protiustavna. Iz navedb o nezakonitosti "občinskega odloka (člen 407)" ni jasno razvidno, kateri občinski predpis in njegov 407. člen pobudnica izpodbija. Iz njenih navedb sicer izhaja nestrinjanje z načinom izvedbe in plačilom obnove vodovoda v kraju, kjer prebiva, ter neodzivnostjo Ministrstva za naravne vire in prostor in inšpekcijskih služb. Poleg posplošene navedbe predpisa pa njene navedbe ne vsebujejo jasno in določno oblikovanih razlogov za zatrjevano protiustavnost in nezakonitost izpodbijanega predpisa oziroma določbe. Ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-410/18 z dne 3. 2. 2022, št. U-I-161/21 z dne 17. 9. 2021, št. U-I-177/19 z dne 1. 7. 2021 in št. U-I-162/17 z dne 12. 11. 2020.