Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dejstvo, da je tožnik od 17. 9. 2018 dalje zavarovan za 40 ur tedensko pri drugem delodajalcu, ni novo dejstvo v smislu navedene določbe, saj je bila glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje zaključena 30. 8. 2018, torej pred datumom zaposlitve tožnika pri drugem delodajalcu.

Izrek

I. Predlog za obnovo postopka se zavrne.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na predlog za obnovo postopka.

Obrazložitev

1. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sodbo opr. št. I Pd 1772/2017 z dne 30. 8. 2018 zavrnilo primarni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prekinitve delovnega razmerja, za reintegracijo in za reparacijo, prvi podredni zahtevek za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in da je tožena stranka dolžna s tožnikom skleniti pogodbo o zaposlitvi z nastopom dela s 16. 9. 2017 ter drugi podredni zahtevek za ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi z dne 30. 1. 2015 sklenjena za nedoločen čas in da je tožena stranka dolžna tožniku priznati vse pravice iz pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 1. 2015 od 16. 9. 2017 dalje Odločilo je še, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je tožeča stranka vložila pritožbo, ki ji je pritožbeno sodišče s sodbo opr. št. Pdp 1000/2018 z dne 9. 5. 2019 delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se izrek glasi: "I. Ugotovi se, da je prekinitev delovnega razmerja tožeči stranki z dnem 18. 10. 2017 nezakonita in da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki dne 18. 10. 2017 ni prenehalo, in da še traja.

II. Tožena stranka je dolžna s tožečo stranko skleniti pogodbo o zaposlitvi pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 1. 2015 in aneksa k tej pogodbi z dne 23. 11. 2016 z veljavnostjo od 16. 9. 2017 dalje.

III. Zavrne se, kar tožeča stranka zahteva več ali drugače (trajanje pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 3. 2006 po 15. 9. 2017, pravice po pogodbi o zaposlitvi z dne 6. 3. 2006 (reparacija idr.), sklenitev pogodbe o zaposlitvi z vsebino, določeno v prvem podrednem zahtevku, ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi z dne 30. 1. 2015 sklenjena za nedoločen čas ter pravice iz naslova te pogodbe od 16. 9. 2017 dalje).

IV. Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 8 dni povrniti njegove stroške postopka v znesku 769,13 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne dalje do plačila." V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter naložilo plačilo stroškov pritožbenega postopka tožeče stranke v plačilo toženi stranki.

3. V zvezi s to sodbo pritožbenega sodišča je tožena stranka vložila predlog za obnovo postopka iz razloga po 10. točki prvega odstavka 394. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP), v katerem zatrjuje, da je 1. 7. 2019 izvedela za novo dejstvo oziroma nov dokaz, na podlagi katerega bi bila lahko zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bilo uporabljeno v prejšnjem postopku. Pove, da gre za obvestilo ZZZS z dne 1. 7. 2019, iz katerega izhaja, da je tožnik od 17. 9. 2018 dalje zavarovan za 40 ur tedensko že pri drugem delodajalcu A.. Ker delavec skladno s 143. členom ZDR-1 ne more imeti daljšega delovnega časa od 40 ur tedensko, meni, da ga ne more reintegrirati niti z njim skleniti pogodbe o zaposlitvi, kot je to odločilo pritožbeno sodišče. Predlaga dopustitev obnove postopka, razveljavitev sodbe pritožbenega sodišča z dne 9. 5. 2019 in ponovno odločitev o tožbenem zahtevku tožnika, pri čemer naj se upošteva 118. člen ZDR‑1. 4. Predlog za obnovo postopka je bil vročen tožniku, ki nanj odgovarja in zahteva povrnitev priglašenih stroškov odgovora na predlog.

5. Sodišče prve stopnje je 26. 9. 2019 izvedlo narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka in nato skladno s 401. členom ZPP predlog za obnovo postopka poslalo pritožbenemu sodišču za izdajo odločbe.

6. Predlog za obnovo postopka ni utemeljen.

7. Postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, se lahko na predlog stranke obnovi le iz v zakonu taksativno naštetih obnovitvenih razlogov v prvem odstavku 394. člena ZPP. Tožena stranka svoj predlog za obnovo postopka utemeljuje na določbi 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP, ki določa, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dejstvo, da je tožnik od 17. 9. 2018 dalje zavarovan za 40 ur tedensko pri drugem delodajalcu, ni novo dejstvo v smislu navedene določbe, saj je bila glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje zaključena 30. 8. 2018, torej pred datumom zaposlitve tožnika pri drugem delodajalcu. Pritožbeno sodišče odloča o pritožbi glede na stanje ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, in ne more upoštevati sprememb, ki so nastale po tem, zato na njegovo odločitev o pritožbi ne more vplivati dejstvo, ki je nastalo po tem datumu. Že zato je predlog za obnovo postopka pred pritožbenim sodiščem neutemeljen in ga je bilo treba zavrniti.

8. Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na predlog za obnovo postopka, saj ta ni vplival na odločitev o predlogu, zato ne gre za potreben strošek postopka (155. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Pritožbo se vloži v dveh izvodih pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Stranka lahko vloži pritožbo sama, če pa jo vloži po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer sodišče pritožbo zavrže kot nedovoljeno. Če ob vložitvi pritožbe pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, ne predloži pooblastila, mu sodišče ne dovoli, da bi začasno opravljal procesna dejanja, ampak pritožbo zavrže.