14. 7. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobud in ustavnih pritožb družbe Energija Com, d. o. o., Škofja vas, in Mirana Hrovatiča, Škofja vas, ki ju zastopa David Teržan, odvetnik v Celju, na seji 14. julija 2015

sklenilo:

1.Ustavna pritožba drugega pritožnika zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 20/2013 z dne 9. 12. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cpg 319/2011 z dne 25. 4. 2012 in s sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. II Pg 1070/2010 z dne 14. 7. 2011 se zavrže.

2.Pobuda drugega pobudnika za začetek postopka za oceno ustavnosti 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

3.Ustavna pritožba prve pritožnice zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 20/2013 z dne 9. 12. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cpg 319/2011 z dne 25. 4. 2012 in s sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. II Pg 1070/2010 z dne 14. 7. 2011 se ne sprejme.

4.Pobuda prve pobudnice za začetek postopka za oceno ustavnosti 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu se zavrne.

5.Pritožnika oziroma pobudnika sama nosita svoje stroške postopka z ustavnima pritožbama in pobudama.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnika izpodbijata 18. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP). Zatrjujeta njegovo neskladje s 14., 22. in 74. členom Ustave. Nasprotujeta izpodbijani določbi, ker naj bi neupravičeno izključevala aktivno stvarno legitimacijo za odškodninske zahtevke enoosebnih gospodarskih družb, ki so v lasti osebe, ki je v družbi tudi edina zaposlena. Podjetniška dejavnost teh družb naj bi bila "v odškodninskem pogledu" obravnavana slabše kot samostojni podjetniki. Enoosebne gospodarske družbe naj bi bile poleg tega diskriminirane v primerjavi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, čeprav gre za ekonomsko bistveno močnejša subjekta.

Pritožnika vlagata tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbijata sodbo Vrhovnega sodišča, ki je potrdilo sodbi nižjih sodišč o zavrnitvi odškodninskega zahtevka prve pritožnice zoper prevozno podjetje in zavarovalnico za povračilo škode iz naslova izgubljenega dobička prve pritožnice, ker je bil zaradi posledic prometne nesreče njen direktor in edini zaposleni nesposoben za delo, zaradi česar naj prva pritožnica ne bi mogla ustvarjati dohodka. Zatrjujeta kršitve človekovih pravic iz 14., 22. in 74. člena Ustave. Navajata, da argumentacija Vrhovnega sodišča o (ne)predvidljivosti obravnavane škode očitno ne zdrži kritične presoje.

B.

Drugi pritožnik ni bil stranka v pravdnem postopku, v katerem so bile izdane izpodbijane sodbe. Izpodbijane sodbe tudi ne učinkujejo na njegov pravni položaj. Ustavno sodišče je njegovo ustavno pritožbo zavrglo, ker jo je vložila neupravičena oseba (1. točka izreka).

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Izpodbijana določba ZOZP ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Drugi pobudnik svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti opira na vloženo ustavno pritožbo, ki pa jo je Ustavno sodišče zavrglo. Že zato je zavrglo tudi njegovo pobudo (2. točka izreka).

Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda prve pobudnice ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, na katera Ustavno sodišče ne bi smiselno odgovorilo že v sklepu št. U-I-116/09, Up-495/09 z dne 20. 5. 2010, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (4. točka izreka).

Ustavno sodišče ustavne pritožbe prve pritožnice ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (3. točka izreka).

V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ustavno sodišče je odločilo, kot izhaja iz 5. točke izreka.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, šeste alineje prvega odstavka 55.b člena, drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena, prvega odstavka 34. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik