Jedro

Okoliščine, da je ena od dedinj zaposlena na sodišču, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej zapuščinski zadevi (na oddelku za prekrške), ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.

Obrazložitev

Predlog se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Pri Okrajnem sodišču v Mariboru je v teku zapuščinski postopek po pok. A. A. Ker je ena od oporočnih dedinj B. B., ki je zaposlena na Okrajnem sodišču v Mariboru, na oddelku za prekrške, Okrajno sodišče v Mariboru predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. 2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Okoliščine, da je ena od dedinj zaposlena na sodišču, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej zapuščinski zadevi (na oddelku za prekrške), po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, namreč v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo odločalo Okrajno sodišče v Mariboru. Z ustrezno organizacijo dela in pravilno razporeditvijo zaposlenih je mogoče zlasti na večjem sodišču, kot je Okrajno sodišče v Mariboru, zagotoviti, da videz nepristranskosti sojenja ne bo okrnjen.

5. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.