Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
7. 5. 2004
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 20. aprila 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 576/2002 z dne 22. 1. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. I 1660/2001 z dne 11. 3. 2002 se ne sprejme.
1.Ustavna pritožnica je zahtevala priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95 in nasl. - v nadaljevanju ZZVN) na podlagi dejstva, da je bil njen dom v Celju 14. 2. 1945 ob zavezniškem bombardiranju porušen. Pristojni upravni organ je zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da ZZVN ne predvideva statusa žrtve vojnega nasilja za tako dejansko stanje. Enako stališče sta zavzeli tudi Upravno in Vrhovno sodišče, ki sta zato njeno tožbo in pritožbo zavrnili.
2.Ustavna pritožnica trdi, da so ji s sodbo Vrhovnega sodišča kršene človekove pravice. Predlaga, naj jo Ustavno sodišče odpravi, njej pa prizna status žrtve vojnega nasilja - begunke.
3.Ko utemeljuje svoj posplošeni očitek, pritožnica zatrjuje, da se kot državljanka čuti "enakovredna s tistimi izbrisanimi, ki jim je po krivici odvzeto državljanstvo", da je mnogim Celjanom priznan status begunca po istem bombardiranju in da so kršene določbe ZZVN.
4.O tem, ali so bile z izpodbijano sodbo kršene zakonske določbe, Ustavno sodišče v ustavni pritožbi ne odloča, temveč le o tem, ali je bila z njo kršena katera od človekovih pravic, o kateri to zatrjuje prizadeta stranka.
5.Iz obrazložitve ustavne pritožbe je mogoče povzeti, da pritožnica zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Take trditve pa ne podkrepi z ničimer, razen z navedbo, da je drugim na podlagi enakega dejanskega stanja (zavezniško bombardiranje Celja) priznan status beguncev. S tako trditvijo samo po sebi ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti.
Tudi če bi pritožnica s primernimi dokaznimi predlogi dokazala, da je nekaterim Celjanom na podlagi enakega vojnega nasilja status žrtve vojnega nasilja priznan, bi to še ne dokazovalo kršitve pravice do enakega varstva pravic. Ta pravica bi bila kršena šele, če bi Vrhovno sodišče, katerega sodbo pritožnica izpodbija, v njeno škodo odločalo drugače kot v enakih primerih sicer. Tega pritožnica ne zatrjuje in ne dokazuje.
6.Preizkus ustavne pritožbe je torej pokazal, da za zatrjevano kršitev človekove pravice očitno ne gre, zato pritožbe ni bilo mogoče sprejeti.
7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata Milojka Modrijan