Jedro

Uspeh v postopku je lahko podlaga za odločanje o povrnitvi stroškov postopka, ne vpliva pa na določitev zavezanca za plačilo sodne takse.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanima sklepoma je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovora toženca oziroma tožnika po nasprotni tožbi zoper plačilna naloga, in sicer je s sklepom z dne 19. 6. 2019 zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog z dne 30. 4. 2019, tožencu oziroma tožniku po nasprotni tožbi pa je naložilo v plačilo sodno takso po tar. št. 2311 ZST-1 v višini 210,00 EUR, s sklepom z dne 30. 7. 2019 je zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog z dne 20. 6. 2019, tožencu oziroma tožniku po nasprotni tožbi pa je naložilo v plačilo sodno takso po tar. št. 2321 ZST-1 v višini 190,00 EUR.

2. Zoper oba sklepa sodišča prve stopnje se pritožuje toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijana sklepa in plačilna naloga razveljavi.

V pritožbi zoper sklep z dne 19. 6. 2019 navaja, da je bila v plačilnem nalogu navedena vrednost spornega predmeta v višini 164,30 EUR, v izpodbijanem sklepu pa je sodišče prve stopnje razširilo sporni predmet še na nasprotno tožbo zaradi plačila zakonskih zamudnih obresti in odpravnine, vrednosti spornega predmeta pa ni navedlo. V delu spora je toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi uspel, zaradi česar bi bila v tem obsegu sodno takso dolžna plačati tožnica oziroma toženka po nasprotni tožbi. Sodna taksa je odmerjena napačno.

V pritožbi zoper sklep z dne 30. 7. 2019 toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi nasprotuje določitvi vrednosti spornega predmeta v sporu po nasprotni tožbi zaradi plačila odpravnine. V postopku pred sodiščem prve stopnje je navedel višino odpravnine v znesku 5.813,46 EUR, ker s točnimi podatki ni razpolagal. Na poziv nasprotne stranke je na podlagi listin v spisu višino odpravnine spremenil v znesek 9.947,71 EUR, sodišče prve stopnje o spremembi tožbe ni odločalo, ampak je tožbeni zahtevek brez navedbe zneska zavrnilo. Sodno takso je odmerilo od zmotno določene vrednosti spornega predmeta. Taksna obveznost nastane šele po odločitvi pritožbenega sodišča, toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi do sedaj ni priglasil stroškov sodne takse, ker je ni plačal. 3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, sprejeta odločitev v sklepu z dne 19. 6. 2019 in sklepu z dne 30. 7. 2019 je materialnopravno pravilna.

O pritožbi zoper sklep z dne 19. 6. 2019

5. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor toženca oziroma tožnika po nasprotni tožbi zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse po tar. št. 2311 Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/08 in nasl.) v višini 210,00 EUR. V tar. št. 2311 ZST-1 je določena sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje, postopek na splošno, v količniku 2,0. Glede na vrednost spornega predmeta, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo glede na tožbeni zahtevek, ki ga toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi uveljavlja z nasprotno tožbo (odpravnina v znesku 5.813,46 EUR in zakonske zamudne obresti kot glavnična terjatev v višini 377,50 EUR), znaša sodna taksa 210,00 EUR.

6. Toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi neutemeljeno izpostavlja, da je bila v plačilnem nalogu vrednost spornega predmeta navedena v znesku 164,30 EUR. Takšna je vrednost spornega predmeta po tožbi, torej višina tožbenega zahtevka, kot ga je uveljavljala tožnica oziroma toženka po nasprotni tožbi.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno sodno takso naložilo v plačilo tožencu oziroma tožniku po nasprotni tožbi. V prvem odstavku ZST-1 je določeno, da mora s tem zakonom predpisane sodne takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon določa drugače. Za konkretni primer to pomeni, da je zavezanec za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, ki je tekel na podlagi nasprotne tožbe, toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi, ki je nasprotno tožbo vložil. Pri tem ni bistveno, kakšen je uspeh v postopku. Uspeh v postopku je lahko podlaga za odločanje o povrnitvi stroškov postopka, ne vpliva pa na določitev zavezanca za plačilo sodne takse.

O pritožbi zoper sklep z dne 30. 7. 2019

8. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor toženca oziroma tožnika po nasprotni tožbi tudi zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse po tar. št. 2321 ZST-1 v višini 190,00 EUR. V tar. št. 2321 ZST-1 je določena sodna taksa za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari, postopek na splošno, v količniku 2,0. Glede na vrednost spornega predmeta, torej vrednost izpodbijanega dela sodbe, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo (odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odpravnine v višini 5.813,46 EUR; odločitev o stroških postopka je akcesorna), znaša sodna taksa 190,00 EUR. Pritožbene navedbe, da je vtoževano višino odpravnine spremenil v znesek 9.947,71 EUR, ki niti nimajo podlage v spisu (toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi je v nasprotni tožbi jasno določil tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine v višini 5.813,46 EUR, v tem delu tožbe ni spremenil), bi kvečjemu pomenile, da bi bila sodna taksa višja.

9. Toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi v pritožbi neutemeljeno navaja, da taksna obveznost nastane šele na koncu postopka (in da stroškov sodne takse ni mogel priglasiti). Po 3. točki prvega odstavka 5. člena ZST-1 taksna obveznost res nastane, ko je sodna odločba vročena stranki, vendar to velja le za postopek v individualnih delovnih sporih zaradi izplačila denarnih terjatev pred sodiščem prve stopnje, ne pa za postopek o pritožbi. Za postopek o pritožbi nastane taksna obveznost ob upoštevanju 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 ob vložitvi pravnega sredstva, konkretno pritožbe toženca oziroma tožnika po nasprotni tožbi.

10. Nebistveno je poudarjanje v pritožbi, da toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi do sedaj ni priglasil stroškov sodne takse, ker je ni plačal. To s presojo pravilnosti in zakonitosti sklepov o ugovoru zoper plačilna naloga ni povezano, toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi pa ima seveda vso možnost sodno takso, ko bo plačana, priglasiti kot strošek postopka.

11. Ker niso podani niti pritožbeni razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti tisti, ki jih uveljavlja toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi, je pritožbeno sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).