Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj ob odločanju o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine pravilno presodili trditve tožencev o vlaganjih v nepremičnine.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj ob odločanju o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine pravilno presodili trditve tožencev o vlaganjih v nepremičnine.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za razvezo izročilne pogodbe, ki so jo 7. 4. 1986 sklenile pravdne stranke (tožnica kot izročevalka in toženca – tožničin sin in snaha – kot prevzemnika), in tožencema naložilo, naj tožnici izstavita zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo lahko pri nepremičninah parc. št. ..., vse k. o. ..., vpisala kot izključna lastnica. Pojasnilo je, da je tožnica s predmetno pogodbo tožencema izročila svoje nepremično premoženje, slednja pa sta zavezala, da ji bosta nudila vso potrebno nego, pomoč in oskrbo, pri čemer obveznosti prevzemnikov nastopijo ob njuni vrnitvi z začasnega dela v Nemčiji, kar nameravata čim prej storiti; če bi predolgo odlašala z vrnitvijo, pa lahko izročevalka po predhodnem pozivu zahteva razvezo pogodbe. Sodišče je ocenilo, da postopanje tožencev, ki (tudi po opozorilu o neizpolnjevanju pogodbe v letu 2003 in tožbi v letu 2005) še vedno bivata v tujini in se ne nameravata vrniti, pomeni razlog za razvezo pogodbe zaradi njenega neizpolnjevanja v bistvenem delu (120. člen Zakona o dedovanju – v nadaljevanju ZD). Toženca sta sicer kljub bivanju v tujini v določeni meri skrbela za tožnico, nista pa izpolnila osnovne obveznosti, da bi se vrnila domov, kjer bi lahko celostno skrbela zanjo, kot sta se zavezala. Toženca sta ji sicer ponudila pomoč tretjih oseb, a je tožnica to odklonila, zato do spremembe pogodbe v tem delu ni prišlo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Med drugim je poudarilo, da je bil tožničin namen ob sklenitvi pogodbe, da ji bosta toženca na stara leta zagotovila socialno varnost (ob sklenitvi pogodbe je bila stara 52 let, sedaj pa ima 77 let), in sicer ob skupnem bivanju na domačiji. Tožnica je upravičeno odklonila pomoč tretjih oseb, saj bi bila v nasprotnem primeru omejena njena svobodna pogodbena volja.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženca vlagata predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjujeta odstop od sodne prakse revizijskega sodišča glede vprašanj, (1) ali lahko izročevalka, ki noče sprejeti izpolnjevanja pogodbenih obveznosti (četudi po tretjih osebah), zahteva razveljavitev izročilne pogodbe, (2) ali je izročevalka imela pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali samo prisilno izpolnitev bremen in (3) ali se lahko v sporu zaradi razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju uporabi pravno pravilo o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču (24. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih v zvezi s prvim odstavkom 266. člena Stvarnopravnega zakonika), ko preživljalec s pristankom preživljanca sezida zgradbo na njegovem zemljišču. Sklicujeta se na določbo 115. člena ZD oziroma 555. člena Obligacijskega zakonika, ki preklic izročilne pogodbe omogočata le za primer velike nehvaležnosti preživljalca, neizpolnjevanja njegove preživninske obveznosti ali neplačila naloženih mu izročiteljevih dolgov. V drugih primerih neizpolnjevanja bremen sodišče odloči, ali izročitelj lahko zahteva vrnitev danega premoženja ali le prisilno izpolnitev bremen, pri čemer upošteva pomembnost bremen za izročitelja in druge okoliščine primera. Menita, da je tožničin zahtevek neutemeljen, ker sta poskrbela za izpolnjevanje njunih bremen, predvsem z denarjem in možnostjo pomoči po drugih osebah, saj se v Republiko Slovenijo nista mogla vrniti iz objektivnih razlogov (zaradi bolezni hčerke in ker tu nimata možnosti za preživetje). Tožnica je s tem, ko ni sprejela ponujene pomoči po tretjih osebah, tožencema preprečila izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, zato ni upravičena zahtevati razveze izročilne pogodbe (sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 728/2006 z dne 19. 3. 2009). Da sodišče ne bi smelo razvezati pogodbe, izhaja še iz pomembnosti bremen za tožečo stranko, ki ni bila zaradi bivanja tožencev v Nemčiji nič na slabšem, pa tudi drugih okoliščin primera (prizadevanja tožencev, da bi bila tožnica preskrbljena, tožničino odklanjanje ponujenih izpolnitev in velika sredstva, ki sta jih toženca vložila v dano premoženje). Poudarjata, da izročilna pogodba loči med domačo in novo hišo, ki je od vsega začetka last tožencev, saj sta jo zgradila ob vednosti in soglasju tožnice. V primeru razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju zato toženca pridobita lastninsko pravico na zemljišču, na katerem je stavba zgrajena, tožnici pa gre le obligacijskopravni in ne stvarnopravni zahtevek (pravno mnenje VSH Rev 335/70 z dne 26. 1. 1970, sklep Višjega sodišča v Celju Cp 568/2004 z dne 15. 9. 2005).

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367c. člena ZPP).