Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Terjatev upnika mora biti verjetno izkazana, kar pomeni, da ni potrebno, da je sodišče o njenem obstoju prepričano. Zadostuje, da so okoliščine, ki govore za obstoj določenega dejstva močnejše od tistih, ki govore zoper njega
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi v 1. točki izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožba zoper 2. točko izreka se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom in (2) zavrglo predlog za stransko intervencijo J. F. d.o.o. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik in sicer iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba je bila vročena v odgovor dolžniku, ki navedbam v pritožbi nasprotuje ter predlaga potrditev izpodbijanega sklepa.
4. Pritožba je delno utemeljena, delno pa nedovoljena.
5. Po določbi 231. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07 z dne 31. 12. 2007 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZFPPIPP) je upnik aktivno procesno legitimiran predlagati začetek stečajnega postopka, če verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (3. točka 231. člena ZFPPIPP). Upnikov predlog za začetek stečajnega postopka mora torej vsebovati opis dejstev in okoliščin, iz katerih verjetno izhaja, da ima terjatev do dolžnika in da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca ter opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen (ter dokaze o teh dejstvih; 2. točka prvega odstavka 232. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da upnikova terjatev izvira neposredno iz pogodbe z dne 16. 08. 2006 ter da glede sporne terjatve upnik računov ni izdal. Pri tem pravilno povzema navedbe upnika, zakaj računov ni izdal in navaja, da je takšna razlaga sicer možna, iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, zakaj naj bi upnikova razlaga ne pripomogla k izkazu verjetnosti obstoja terjatve. Terjatev upnika mora biti verjetno izkazana, kar pomeni, da ni potrebno, da je sodišče o njenem obstoju prepričano. Zadostuje, da so okoliščine, ki govore za obstoj določenega dejstva močnejše od tistih, ki govore zoper njega. Zgolj zaradi dejstva, da računi niso bili izdani in da dolžnik zanika obstoj terjatev, še ni mogoč zaključek, da upnik terjatve ni izkazal niti s stopnjo verjetnosti. Upnik je terjatev izkazoval s pogodbo in neprerekano trdil, da je dolžnik obveznosti sprva plačeval. Dolžnik ni zatrjeval, da pogodba ne bi bila veljavna, ali da je od nje odstopil. Ugovor dolžnika je bil, da je upnikovo optično omrežje sicer uporabljal, vendar ga naj upnik ne bi razširil v zadostni meri, pri čemer niti ni navedel, kdaj in na kateri relaciji bi bila širitev potrebna in neizvršena. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do upnikovih zatrjevanj, da dolžnik upnikovo optično omrežje uporablja in bi za to moral plačevati pogodbeno dogovorjeno ceno vsaj v nesporni višini, prav tako pa se ni opredelilo do dolžnikovih zatrjevanj, da je izdane račune zavračal zaradi upnikovega neizpolnjevanja 4. člena pogodbe (ki določa upnikove dolžnosti vzdrževanja optičnih kablov, kar bi lahko potrjevalo upnikove navedbe glede uporabe optičnih kablov). Dejstvo odvzema koncesije za upravljanje optičnega omrežja v letu 2009 bi lahko bilo pomembno, vendar iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kdaj na bi bila koncesija odvzeta, niti od kdaj dalje je bilo izvajanje pogodbe zaradi tega onemogočeno (če sploh, glede na to, da upnik trdi, da zaradi tega storitev nikoli ni prenehala in se izvršuje še sedaj).
6. Ker se sodišče prve stopnje do zgoraj navedenih (in za odločitev relevantnih navedb) ni opredelilo, izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Zaradi navedenega je višje sodišče v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP in v zvezi s 121. členom ZFPPIPP pritožbi zoper 1. točko izreka ugodilo, izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
7. Upnik je z dopolnitvijo pritožbe z dne 03. 09. 2010 umaknil predlog za stransko intervencijo, ni pa umaknil pritožbe zoper odločitev o stranski intervenciji. Ker pritožbe zoper zavrženje predloga za stransko intervencijo tudi sicer ni vložil predlagatelj, torej (po vložitvi pritožbe izbrisana) družba J. F. d.o.o., ki je predlagala stransko intervencijo, je pritožba upnika v tem delu nedovoljena, zaradi česar jo je višje sodišče zavrglo (prvi odstavek 346. člena ZPP).