Jedro

Za presojo, ali je tožnica presegla standard presoje, kot ji ga dovoljuje 24. člen ZBPP, je bistveno, da se tožnica sklicuje na vročilnico, ki je javna listina. Iz te vročilnice, ki je v spisu, izhaja, da je bila odločba o prekršku št. 555009803311-1 tožniku vročena osebno 30. 3. 2023. Ker je vročilnica javna listina, dokazuje to kar je v njej navedeno. Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbije, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Verodostojnosti navedene javne listine pa tožnik očitno ni uspel omajati z navedbo, da datum vročitve ne drži, niti z dokaznimi predlogi, ki jih v ničemer ne konkretizira. Dokazne moči vročilnice, iz katere izhaja, kateri akt je bil tožniku vročen (odločba o prekršku št. 555009803311-1) in kdaj mu je bil vročen (30. 3. 2023), tožnik ne more omajati niti z opozorili na nekosistentnosti v sklepu z dne 24. 4. 2023. Toženka ima torej prav, da gre za zadevo, ki očitno nima izgledov za uspeh. Ker je ostala v sferi očitnosti, ni presegla pooblastila iz 24. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper sklep PP Krško št. 223-201/2021/18 z dne 24. 4. 2023 ter pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji v tej zadevi, vloženi 11. 5. 2023. 2. V obrazložitvi se sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in navaja, da tožnik nima razumnega izgleda za uspeh v postopku s pravnim sredstvom, v zvezi s katerim prosi za dodelitev BPP.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnik zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo. V njej navaja, da z vložitvijo zahteve za sodno varstvo uresničuje svojo ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva, pravnega sredstva in enakosti pred zakonom. Zgolj zato ker je romske narodnosti, se ga ne sme obravnavati neenako. Toženki očita, da je v izpodbijani odločbi nezakonito presojala pravilnost izpodbijanega sklepa PP Krško in zadevo prejudicirala. Navaja, da v zahtevi za sodno varstvo uveljavlja, da mu vročitev ni bila pravilno opravljena in v zvezi s tem predlaga svoje zaslišanje in zaslišanje sodnega vročevalca. V izpodbijani odločbi naj bi bilo tudi zmotno navedeno, da je bila zahteva vložena 11. 5. 2023, pila pa je vložena 12. 5. 2023. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, tožniku pa dodeli BPP in povračilo stroškov tega upravnega spora.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

**K I. točki izreka**

5. Tožba ni utemeljena.

6. V tem upravnem sporu izpodbijana odločba o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP temelji na določbah 24. člena ZBPP.

7. Po prvem odstavku navedenega člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (…). Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (…) in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (…).

8. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

9. Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti (obrazložiti razloge za njegovo uporabo) na podlagi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je po presoji sodišča zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

10. V obravnavanem primeru tožnik prosi za dodelitev BPP za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper sklep PP Krško št. 223-201/2021/18 z dne 24. 4. 2023 ter za pravno svetovanje in zastopanje v postopku v zvezi s to zahtevo. Z navedenim sklepom z dne 24. 4. 2023 je bila kot prepozna zavržena njegova napoved zahteve za sodno varstvo. Upravni organ je ugotovil, da je tožnik napoved, ki bi jo moral vložiti v 8 dneh, vložil šele 11. 4. 2023 in da je bila zato prepozna.

11. Toženka je po presoji sodišča pravilno presodila, da v takih okoliščinah tožnik očitno nima verjetnega izgleda za uspeh. Rok za vložitev napovedi v zvezi z odločbo, ki mu je bila vročena 30. 3. 2023, se je iztekel v petek 7. 4. 2023. Do vključno tega dne tožnik tega pravnega sredstva ni vložil. Toženka je pravilno štela, da tožnik s povsem nekonkretiziranimi navedbami o tem, da mu odločba ni bila vročena 3o. 3. 2023 ne more uspeti.

12. Za presojo, ali je tožnica presegla standard presoje, kot ji ga dovoljuje 24. člen ZBPP, je bistveno, da se tožnica sklicuje na vročilnico, ki je javna listina. Iz te vročilnice, ki je v spisu, izhaja, da je bila odločba o prekršku št. 555009803311-1 tožniku vročena osebno 30. 3. 2023. Ker je vročilnica javna listina, dokazuje to kar je v njej navedeno. Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbije, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.1 Verodostojnosti navedene javne listine pa tožnik očitno ni uspel omajati z navedbo, da datum vročitve ne drži, niti z dokaznimi predlogi, ki jih v ničemer ne konkretizira. Dokazne moči vročilnice, iz katere izhaja, kateri akt je bil tožniku vročen (odločba o prekršku št. 555009803311-1) in kdaj mu je bil vročen (30. 3. 2023), tožnik ne more omajati niti z opozorili na nekosistentnosti v sklepu z dne 24. 4. 2023. Toženka ima torej prav, da gre za zadevo, ki očitno nima izgledov za uspeh. Ker je ostala v sferi očitnosti, ni presegla pooblastila iz 24. člena ZBPP.

13. Tožnik pa ne more uspeti niti z očitki o neenakem obravnavanju. Tožnik namreč ne pove v čem naj bi bil neenako obravnavan. Enako velja za njegovo sklicevanje na naravo zadeve. Pravno sredstvo, za katerega želi pridobiti BPP, se nanaša na odločbo o prekršku, s katero mu je naloženo plačilo globe v znesku 250,38 evrov. Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da bi bila taka odločitev posebej pomembna za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma da je pričakovani izid zadeve za njega ali njegovo družino življenjskega pomena.

14. Glede na navedeno tožba ni utemeljena, zato jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

15. V tem upravnem sporu sta se obe stranki pisno odpovedali glavni obravnavi. Po prvem odstavku 279. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je sodišče v sporu zato odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov strank, brez glavne obravnave.

**K II. točki izreka**

16. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Gl. npr. sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 75/2019.