Jedro

Določilo 20. člena ZNP določa, da tisti, ki misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo za opravo procesnih dejanj, za katera izkaže pravni interes. Ves čas postopka pomeni, da je prijava udeležba možna tudi v pritožbenem postopku. Zgolj dejstvo, da je pritožnik kupil solastniški delež na dražbi, ni razlog za zadržanje izvršitve prisilne prodaje njegovega deleža. Na predmetni nepremičnini se z vidika lastniške strukture ni s prodajo enega od solastniških deležev na javni dražbi v izvršilnem postopku nič spremenilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se delitev nepremičnine opravi tako, da se navedena nepremičnina proda, med udeležence pa se glede na višino solastniških deležev razdeli čista kupnina po odbitku stroškov postopka (I. točka izreka). Vrednost v razdružitev predlagane nepremičnine je ocenilo na 138.000,00 EUR (II. točka izreka). Nadalje je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (III. točka izreka) in da je prva nasprotna udeleženka dolžna povrniti predlagateljici sorazmerni del skupnih stroškov v znesku 470,19 EUR (IV. točka izreka), druga nasprotna udeleženka pa je dolžna predlagateljici povrniti sorazmerni del skupnih stroškov v znesku 940,38 EUR (V. točka izreka).

2. Zoper izpodbijani sklep se pritožuje A. A., ki je na javni dražbi v izvršilnem postopku kupil solastniški delež prve nasprotne udeleženke (v nadaljevanju pritožnik). Navaja, da interesa za prodajo deleža nima in s prodajo ne soglaša. Dejstvo, da teče nepravdni postopka na predmetni nepremičnini, ni bilo v zemljiški knjigi, niti v odredbi o prodaji navedeno. Pritožnik je bil najuspešnejši dražitelj na javni dražbi in bi ta njegov delež moral biti bremen prost, kar vključuje tudi dejstvo, da bi moral biti prost bremena takojšnje in prisilne prodaje. Pritožuje se zoper izpodbijani sklep, saj v njem dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, ker ni bilo upoštevano dejstvo, da je delež v lasti B. B. v postopku sodne prodaje. Pritožnik zato ni mogel sodelovati v predmetnem pravdnem postopku. Zavzema se ugoditev pritožbi in razveljavitvi izpodbijanega sklepa. Stroškov ne priglaša. 3. Udeleženke niso odgovorile ne pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 350. členom in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP)1 preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov. Sodišče druge stopnje je opravilo uradni preizkus glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, ki je pokazal, da ni podana nobena uradno upoštevna bistvena kršitev.

6. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pritožnik kupil solastniški delež prve nasprotne udeleženke v izvršilnem postopku na javni dražbi, vendar mu do vložitve pritožbe ni bil vročen sklep o domiku, niti ni potekel rok za plačilo kupnine.

7. ZNP v 19. členu določa, da so udeleženci v postopku poleg predlagatelja in osebe, proti kateri je predlog vložen, še osebe, glede katerih se vodi postopek, oziroma na katere se postopek neposredno nanaša, ter osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Določilo 20. člena ZNP določa, da tisti, ki misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo za opravo procesnih dejanj, za katera izkaže pravni interes. Ves čas postopka pomeni, da je prijava udeležbe možna tudi v pritožbenem postopku.2

8. S tem, ko pritožnik navaja, da je bil najboljši dražitelj na javni dražbi, katere predmet je bil solastniški delež prve nasprotne udeleženke in s tem, ko bo po plačilu kupnine in izročitvi solastniškega deleža ¼ predmetne nepremičnine, postal solastnik le-te, sodišče druge stopnje ugotavlja, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, zato je dopustilo udeležbo pritožnika v predmetnem postopku. Prav tako je pritožnik vložil pritožbo tekom pritožbenega roka, ki je tekel za prvo nasprotno udeleženko, in sicer je le-ta prejela izpodbijani sklep 13. 12. 2022, pritožnik pa je pravočasno dne 23. 12. 2022 vložil pritožbo.

9. Pritožnik izpodbija sklep, s katerim je sodišče prve stopnje določilo civilno delitev predmetne nepremičnine, katere solastniški delež je kupil na javni dražbi.

10. Sodišče druge stopnje v zvezi s tem pojasnjuje, da SPZ v 70. členu predpisuje sodni postopek za delitev solastnine. Sodišče si mora najprej prizadevati za fizično delitev (delitev, na podlagi katere vsak od solastnikov dobi del prvotne stvari, ki postanejo nove stvari, v izključno last), v okviru katere solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ). Če fizična delitev ni mogoča (niti z izplačilom razlike v vrednosti ali pa je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari), pride do civilne delitve s prodajo stvari in delitvijo kupnine (četrti odstavek 70. člena SPZ), ki pa se ji stranke lahko izognejo, če katera od njih predlaga, da izplača solastnike in stvar prevzame v izključno last (peti odstavek 70. člena SPZ). V tem primeru prodajno ceno stvari, katere sorazmerni del solastnik izplača drugim solastnikom, s pomočjo izvedenca določi sodišče. 11. V obravnavanem primeru fizična delitev ni bila mogoča, saj gre za stanovanje, ki ga ni mogoče ločiti na samostojne enote, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se bo nepremičnina civilno delila s prodajo stvari in delitvijo kupnine. Ob tem nobena od udeleženk (tudi ne pritožnik v pritožbenem postopku) ni predlagala, da izplača solastnike in stvar prevzame v izključno last. Ob nezmožnosti fizične delitve in odsotnosti predloga posameznega udeleženca po izplačilu ostalih solastnikov, je torej edina možna delitev predmetne nepremičnine civilna delitev, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

12. Zgolj dejstvo, da je pritožnik kupil solastniški delež na dražbi, ni razlog za zadržanje izvršitve prisilne prodaje njegovega deleža. Na predmetni nepremičnini se z vidika lastniške strukture ni s prodajo enega od solastniških deležev na javni dražbi v izvršilnem postopku nič spremenilo. Predmetne nepremičnine kljub tej spremembi še vedno ni mogoče deliti drugače kot s civilno delitvijo.

13. V zvezi s pritožbenim očitkom, da bi moral biti sporni solastniški delež prost bremena takojšnje in prisilne prodaje, ker se je prodajal na javni dražbi v izvršilnem postopku, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da v času začetka postopka veljavni ZNP ni določal vpisa zaznambe delitve solastnine v zemljiški knjigi. To je bilo uvedeno z ZNP-1 (v 156. členu), a sodišče prve stopnje tega ni zaznamovalo v zemljiški knjigi, ker se je postopek začel v času veljavnosti ZNP in se je vodil v skladu s pravili ZNP. Vendar ne glede na to sodišče druge stopnje pojasnjuje, da vpisana zaznamba delitve nepremičnine, četudi bi bila vpisana, ne bi vplivala na sam izvršilni postopek, prav tako se s prodajo na javni dražbi le-ta ne bi izbrisala iz zemljiške knjige. Ne gre namreč za breme, kot to zmotno navaja pritožnik in poudarja, da bi moral biti nepremičnina kupljena na dražbi prosta bremen prosta. Njegov solastniški delež ni obremenjen s hipoteko, prepovedjo odtujitve in obremenitve ipd).3 V kolikor bi bil v zemljiško knjigo vpisan postopek delitve nepremičnine, bi bil vpis v obliki zaznambe, za katero je značilno, da se z njo zapiše pravno dejstvo. Z zaznambo se vpisujejo torej dejstva, ki niso podlaga za pridobitev pravic. Gre predvsem za pravna dejstva, ki so pomembna za varen pravni promet, npr. dejstva, ki vplivajo na poslovno sposobnost posameznika ali na pravni promet z nepremičnino. Ta dejstva pa na samo prodajo nepremičnine ne vplivajo in je ne obremenjuje.

14. Pritožnik bo, ko bo plačal kupnino in prejel sklep o izročitvi nepremičnine, postal solastnik predmetne nepremičnine v deležu ¼ ter bo takrat vstopil v vse pravice in obveznosti, ki se nanašajo na njegov solastniški delež na predmetni nepremičnini.

15. V primeru civilne delitve solastne nepremičnine se nepravdni postopek zaključi s sklepom (kot je izpodbijani sklep), da se solastna nepremičnina deli s prodajo in razdelitvijo kupnine (primerjaj četrti odstavek 70. člena SPZ). Sam postopek prodaje pa je prepuščen solastnikom, ki ga lahko izvedejo v sporazumu tudi sami izvensodno, s sodelovanjem sodišča pa na več možnih načinov. V skladu z drugim odstavkom 123. člena ZNP sodišče opravi prodajo stvari v postopku za delitev stvari, in sicer po določbah 10. poglavja ZNP, če to predlagajo vsi solastniki najkasneje v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o civilni delitvi; po preteku tega roka lahko vsak udeleženec predlaga nadaljevanje postopka s prodajo stvari po določbah zakona o izvršilnem postopku o razdelitvi stvari (20. poglavje), vsi solastniki sporazumno pa lahko predlagajo, da sodišče opravi postopek za cenitev in prodajo po določbah 10. poglavja ZNP.

16. Odločitev o stroški postopka s pritožbo je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil. 1 V skladu z določbo 216. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) se uporabi v obravnavanem primeru ZNP, ki je veljal v času začetka predmetnega postopka pred sodiščem prve stopnje. 2 VSRS sklep Cp 13/2002 z dne 16. 1. 2003. 3 Večina bremen se res izbriše z nakupom na javni dražbi, vendar tudi ne vsak, kot npr. s plačilom kupnine ne prenehajo stvarne služnosti. Če je bila, na primer, pred prodajo na nepremičnini vpisana služnost poti, bo ostala vknjižena še naprej. Ne ugasnejo tudi osebne služnosti, stvarna bremena in stavbne pravice, ki so bile vpisane v zemljiški knjigi pred pravicami upnikov zemljiškega dolga, zastavnih upnikov oziroma upnika, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo. Ugasnejo pa na nepremičnini vknjižene zastavne pravice in zemljiški dolgovi, ne glede na to, ali so upniki poplačani ali ne.