Jedro

Dejstva, da je bila tožeča stranka višja pravosodna svetovalka na Okrožnem državnem tožilstvu v A. ter da je sedaj okrajna državna tožilka, ki se srečuje tudi s sodniki, ki sodijo v pravdnih zadevah, na videz nepristranskosti ne more vplivati. Prav tako ne zatrjevano dejstvo, da naj bi bilo sodnikom znano, da je imela tožnica v času nosečnosti zdravstvene težave. Tudi v tovrstnih sporih sodišče odloča na podlagi predloženega procesnega gradiva oziroma na podlagi trditev in predlaganih dokazov pravdnih strank. O tožbenem zahtevku se bo odločalo v pravdnem postopku, sodniki pa morajo soditi v skladu z Ustavo in zakonom ter nepristransko.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pred Okrožnim sodiščem v A. je v teku pravdna zadeva zaradi plačila 33.940,84 EUR.

2.Okrožno sodišče v A. je na Vrhovno sodišče vložilo predlog za prenos pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je bila tožeča stranka višja pravosodna svetovalka, sedaj pa je okrajna državna tožilka na Okrožnem državnem tožilstvu v A. Že kot višja pravosodna svetovalka je prihajala na zaslišanja v kazensko preiskovalnih zadevah, kjer se je srečala z vsemi sodniki sodišča, tudi sodniki, ki so med drugim razporejeni na pravdne zadeve. Pravdni sodniki opravljajo tudi dežurno preiskovalno službo, kjer se srečujejo z vsemi državnimi tožilci. Obravnava vsakega zdravljenja ter presojo protipravnosti in nepravilnosti med zdravljenjem, še posebej obravnava pacientke v času nosečnosti, močno posega v zasebnost posameznika. Pri tem pa je tudi sodnikom tega sodišča iz pogovorov znano, da je imela tožnica v času nosečnosti zdravstvene težave. Sodišče zato ocenjuje, da so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodnikov tega sodišča. Okoliščina, da sodišče v pravdnem postopku obravnava tožbeni zahtevek okrajne državne tožilke, s katero se sodniki pogosto srečujejo v kazenskih postopkih, pri povprečno razumnem posamezniku lahko vzbudi dvom o nepristranskosti tega sodišča. Zato sodišče predlaga, da se za postopanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče.

3.Predlog ni utemeljen.

4.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Mednje v smislu navedene zakonske določbe štejemo tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča.

5.Vrhovno sodišče ocenjuje, da ni podanih razlogov oziroma okoliščin, ki bi kazale na kršitev objektivne nepristranskosti sodišča. Dejstva, da je bila tožeča stranka višja pravosodna svetovalka na Okrožnem državnem tožilstvu v A. ter da je sedaj okrajna državna tožilka, ki se srečuje tudi s sodniki, ki sodijo v pravdnih zadevah, na videz nepristranskosti ne more vplivati.

Prav tako ne zatrjevano dejstvo, da naj bi bilo sodnikom znano, da je imela tožnica v času nosečnosti zdravstvene težave. Tudi v tovrstnih sporih sodišče odloča na podlagi predloženega procesnega gradiva oziroma na podlagi trditev in predlaganih dokazov pravdnih strank. O tožbenem zahtevku se bo odločalo v pravdnem postopku, sodniki pa morajo soditi v skladu z Ustavo in zakonom ter nepristransko.

6.Vrhovno sodišče je ob povedanem predlog zavrnilo.

-------------------------------

1Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča I R 40/2006 z dne 20. 4. 2006.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.