Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker pritožnik ni stranka zapuščinskega postopka, nima pravice do pritožbe.
Pritožba se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog A. M. za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Ugotovilo je namreč, da je bilo o odškodnini zavarovalnice, na katero se predlog nanaša, že odločeno v sklepu o dedovanju.
2. Zoper navedeno odločitev se pritožuje A. M. brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov. Navaja, da je sklep o dedovanju z dne 12.11.2010 absolutno zastaral in je zato ničen. Za zastarane sklepe o dedovanju je pristojen mediacijski oddelek Višjega sodišča v Ljubljani. Sam je soglasje za mediacijo enkrat že dal in to priporoča tudi dedičem J., D. in A. B.. Na ta način bi v roku 90 dni rešili vse v zvezi z razdelitvijo premoženja ter vpisom v zemljiško knjigo. V pritožbi poimensko navedeno uslužbenko mediacijskega oddelka naproša, da navedene dediče povabi k podaji ustreznega soglasja.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik nima pravice do pritožbe, saj ni stranka zapuščinskega postopka (1. odst. 333. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi 163. čl. Zakona o dedovanju (ZD) uporablja tudi v zapuščinskem postopku). Stranke v zapuščinskem postopku so predvsem dediči in volilojemniki, pa tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. čl. ZD) npr. potomci, ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja (32. čl. ZD) ali pa upniki zapustnika, ki zahtevajo ločitev zapuščine (143. čl. ZD).
5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12.11.2010 (list. št. 95) na podlagi oporočnega dedovanja za zapustnikove dediče razglasilo J. B., D. B. ter A. B., vsakega do 1/3. Navedeni sklep je postal pravnomočen z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 610/2011 z dne 22.6.2011 (list. št. 128). Pritožnik, ki je sicer zapustnikov brat, torej ni dedič po zapustniku F. M. in tudi ne druga oseba v smislu 175. čl. ZD. Ker torej (v tej fazi) ni (več) stranka zapuščinskega postopka, za pritožbo nima pravnega interesa. Tudi če bi se pritožba izkazala za utemeljeno, namreč zanj to ne bi predstavljalo nobene pravne koristi. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. in 4. odst. 343. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZPP).