Jedro

Utemeljitev, da mora sodišče v primeru nesoglasja staršev prepustiti otroka v varstvo in vzgojo samo enemu staršu, ni v skladu z Ustavo RS in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP), še manj pa udejanji drugi odstavek 6. člena DZ, po katerem pripada starševska skrb skupaj obema staršema in jo izvajata oba sporazumno v skladu s koristjo otroka (prvi odstavek 151. člena DZ).

Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je preživljanje skupnih vikendov bistveno za kvalitetno preživljanje časa v družini

Tako je sodišče druge stopnje razdelilo tedne na parne in neparne. V parnem tednu ima mama hčerki 7 dni (ves teden od ponedeljka do nedelje), v neparnem pa ima mama hčerki v ponedeljek (do 18.00 ure), ko ju preda očetu na naslovu njegovega stalnega prebivališča in oče preživi s hčerkama do nedelje do 18.00 ure, ko ju preda mami na naslovu njenega stalnega prebivališča.

Hkrati pa lahko starša planirata prostočasne aktivnosti v času, ko sta pri njiju tudi v naprej. Mama ob ponedeljkih v neparnem tednu preda očetu hčerki na njegovem naslovu, tako da jima odpelje zraven vse stvari, ki jih potrebujeta pri očetu.

V zvezi z valorizacijo preživnine sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je le-ta v primeru preživnine zakonsko določena, razen če bi se starša dogovorila drugače.

Prav tako pa v zvezi s tem sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je uveljavljanje otroškega dodatka in olajšave za vzdrževane člane predmet upravnega oziroma davčnega postopka.

Pravilna je tudi odločitev glede tega, da sodišče prve stopnje v določitev stalnega prebivališča za mld. otrok ni posegalo.

Izrek

I.Pritožbama se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da ta sedaj pravilno glasi:

Sodna poravnava, sklenjena pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II N 447/2019, z dne 10. 2. 2020, se glede načina izvajanja skupnega starševstva glede mld. otrok: C. C., EMŠO: ... in D. D., EMŠO: ... (X., XI. in XII. točka izreka), glede nakazovanja obstoječe preživninske obveznosti obeh preživninskih zavezancev: A. A. in B. B. na posebni račun in razpolaganjem s preživnino (IV. in V. točka in prva ter druga alineja VI. točke izreka) spremeni tako, da v tem delu na novo glasi:

a)a) Skupno starševstvo se izvaja po sistemu, da preživljata mld. C. C. in mld. D. D. z mamo parne tedne v celoti, v neparnem tednu pa preživita ponedeljek z mamo, ko ju ta ob 18.00 uri preda očetu na naslovu njegovega stalnega prebivališča. Oče vsako nedeljo ob 18.00 uri v neparnem tednu preda mld. hčeri mami na naslovu njenega stalnega prebivališča. V kolikor ima katera od mld. hčera interesno dejavnost, ki traja tako dolgo, da predaja ob 18.00 uri ni možna, jo na dejavnosti pobere tisti od staršev, ki mu je hči v tistem času zaupana. Starša lahko dogovorno spremenita način in uro zaključka in začetka stikovanja.

b)b) Jesenske počitnice, po šolskem koledarju s prazniki in prostimi dnevi (od nedelje od 18:00 ure do petka do 18:00 ure), preživita mld. C. C. in mld. D. D. vsako parno leto z očetom, vsako neparno leto pa z mamo. Mld. otroka prvi dan počitnic prevzame starš na naslovu drugega starša. Isti starš zadnji dan počitnic otroka pripelje na dom drugega starša, razen če ima stik po rednem urniku tudi v preostanku tedna. Če so jesenske počitnice v parnem tednu, preživita mld. hčeri preostanek tedna (od petka od 18.00 uri do nedelje) pri mami, če so v neparnem tednu preživita preostanek tedna (od petka od 18.00 ure do nedelje do 18.00 ure) pri očetu, ki ju mami preda na naslovu njenega stalnega prebivališča.

c)c) Zimske počitnice, po šolskem koledarju s prazniki in prostimi dnevi (od nedelje od 18:00 ure do petka do 18:00 ure), preživita mld. C. C. in mld. D. D. vsako parno leto z očetom, vsako neparno leto pa z mamo. Mld. hčeri prvi dan počitnic prevzame starš na naslovu drugega starša. Isti starš zadnji dan počitnic otroka pripelje na dom drugega starša, razen če ima stik po rednem urniku tudi v preostanku tedna. Če so zimske počitnice v parnem tednu, preživita mld. hčeri preostanek tedna (od petka od 18.00 uri do nedelje) pri mami, če so v neparnem tednu preživita preostanek tedna (od petka od 18.00 ure do nedelje do 18.00 ure) pri očetu, ki ju mami preda na naslovu njenega stalnega prebivališča.

d)d) Prvomajske počitnice, po šolskem koledarju s prazniki in prostimi dnevi (od 26.4.od 18.00 ure do 2.5.do 18.00 ure), vsako parno leto preživita pri mami, vsako neparno leto pa pri očetu. Mld. hčeri 26. 4. ob 18.00 uri prevzame starš, ki bo z njima preživel počitnice na naslovu drugega starša. Isti starš zadnji dan počitnic hčeri pripelje na dom drugega starša, razen če ima stik po rednem urniku tudi v preostanku tedna. Če se prvomajske počitnice iztečejo v parnem tednu, preživita mld. hčeri preostanek tedna (od 2.5. od 18.00 uri do nedelje) pri mami, če so v neparnem tednu preživita preostanek tedna (od 2. 5. od 18.00 ure do nedelje do 18.00 ure) pri očetu, ki ju mami preda na naslovu njenega stalnega prebivališča.

e)e) Božični čas (od 24. 12. od 18.00 ure do 29. 12. do 18.00 ure) mld. C. C. in mld. D. D. vsako parno leto preživita pri materi, vsako neparno leto pa pri očetu, s tem da božični dan - 25. 12. od 10.00 do 18.00 ure preživita s staršem, s katerim ne preživljata celotnega božičnega časa. Starš, s katerim preživljata božični čas, ju prevzame na domu drugega starša 24. 12. ob 18.00 uri (razen kadar sta po urniku rednih stikov že pri tem staršu) in ju preda 29. 12. ob 18.00 uri drugemu staršu Starš, s katerim preživita 25. 12., ju prevzame na domu starša, s katerim preživita božični čas in ju ob 18:00 uri istega dne tudi vrne na dom tega starša.

f)f) Novoletni čas (od 29. 12. od 18:00 ure do 2. 1. do 18:00 ure) mld. C. C. in mld. D. D. vsako parno leto preživita pri očetu, vsako neparno leto pa pri materi. Starš, s katerim preživljata novoletni čas ju prevzame na domu starša, s katerim preživljata božični čas in ju ob 18:00 uri zadnjega dne tudi vrne na dom tega starša, razen če ima stik po rednem urniku tudi v preostanku tedna. Preostanek prvega (neparnega) tedna v novem letu preživita mld. hčeri pri očetu in sicer od 2. 1. 0d 18.00 ure do prve nedelje v letu do 18.00 ure, ko ju oče preda mami na njenem domu.

g)g) Velikonočne praznike preživita mld. C. C. in mld. D. D. izmenjaje z obema staršema na način, da velikonočni petek in soboto preživita vsako neparno leto z očetom, vsako parno leto pa z materjo, pri čemer ju starš prevzame v šoli, po zaključenih šolskih dejavnostih, velikonočno nedeljo od 10.00 ure do ponedeljka do 18.00 ure pa preživita mld. C. C. in mld. D. D. vsako neparno leto z mamo, vsako parno leto pa z očetom, ki ju ob 18.00 uri vrne na dom matere.

h)h) Poletne počitnice (od 24. 6. do 31. 8.) mld. C. C. in mld. D. D. preživita:

vsako neparno leto na naslednji način:

od 24. 6. od 19.00 ure do 30. 6. do 19.00 ure pri očetu,

od 30. 6. od 19.00 ure do 15. 7. do 19.00 ure pri mami,

od 15. 7. od 19.00 ure do 30. 7. do 19.00 ure pri očetu.

od 30. 7. od 19.00 ure do 14. 8. do 19.00 ure pri mami,

od 14. 8. od 19.00 ure do 31. 8. do 18.00 ure pri očetu.

vsako parno leto na naslednji način:

od 24. 6. od 19.00 ure do 30. 6. do 19.00 ure pri mami,

od 30. 6. od 19.00 ure do 15. 7. do 19.00 ure pri očetu,

od 15. 7. od 19.00 ure do 30. 7. do 19.00 ure pri mami,

od 30. 7. od 19.00 ure do 14. 8. do 19.00 ure pri očetu,

od 14. 8. od 19.00 ure do 31. 8. do 18.00 ure pri mami.

Mld. hčeri prevzame tisti starš, ki bo z njima preživel prvi del počitnic, na domu drugega starša. Po koncu posameznega dela počitnic starš, s katerim sta mld. hčerki preživeli pretekli del počitnic, preda mld. hčeri drugemu staršu na njegovem domu. Takšna razporeditev preživljanja poletnih počitnic velja, v kolikor se starša do 31.3. tekočega leta ne dogovorita drugače.

i)i) Tako določeno izvajanje skupnega starševstva se lahko spremeni ali izvede drugače, če o tem obstaja predhodno soglasje med obema staršema.

j)j) Morebitno odpoved stikovanja sta starša dolžna sporočiti drugemu staršu najmanj tri dni pred predvidenim prehodom otrok, v primeru bolezni, poškodbe, itd. pa takoj ob nastopu bolezni ali poškodbe.

k)Preživninskemu zavezancu: B. B. se naloži, da obstoječo preživninsko obveznost določeno v korist C. C. in D. D. v skupni višini 514,08 EUR, izpolnjuje na način, da jo do polovice (257,04 EUR) nakazuje vsakega 18. dne v mesecu na TRR predlagateljice: A. A., dokler bodo za to obstajali zakoniti pogoji. V primeru zamude začnejo teči zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznega mesečnega zneska preživnine do plačila. Tako dogovorjeni znesek mesečne preživnine v vsakokratni višini je B. B. dolžan plačevati do uskladitve z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, od tedaj dalje pa v skladu z obvestilom Centra za socialno delo o uskladitvi preživnin.

l)Preživninski zavezanki: B. B. se naloži, da obstoječo preživninsko obveznost določeno v korist C. C. in D. D. v skupni višini 514,08 EUR, izpolnjuje na način, da jo do polovice (257,04 EUR) nakazuje vsakega 18. dne v mesecu na TRR nasprotnega udeleženca: B. B., dokler bodo za to obstajali zakoniti pogoji. V primeru zamude začnejo teči zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznega mesečnega zneska preživnine do plačila. Tako dogovorjeni znesek mesečne preživnine v vsakokratni višini je A. A. dolžna plačevati do uskladitve z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, od tedaj dalje pa v skladu z obvestilom Centra za socialno delo o uskladitvi preživnin.

m)Preživninskima zavezancema: A. A. in B. B. naložena obveznost nakazovanja preživnine za mld. C. C. v znesku 210,00 EUR in za mld. D. D. v istem znesku na posebni račun, kot tudi način razpolaganja s sredstvi na posebnem računu otrok, se odpravi.

V preostalem delu (v točkah II., III in IV. izreka) se pritožbi zavrneta in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno spremenilo sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II N 447/2019, z dne 10. 2. 2020 (v nadaljevanju sodna poravnava) tako da je porazdelilo stike med starša v razmerju 5 dni oče, 7 dni mama, opredelilo stike med počitnicami in določilo glede plačevanja preživnine ter ukinilo skupni račun (I. točka izreka). V preostalem delu je sodno poravnavo obdržalo v veljavi (II. točka izreka) Predlog predlagateljice za spremembo skrbništva in načina izvajanja stikov ter plačevanja preživnine, kot je predlagala, je zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2.Zoper izpodbijani sklep se pritožujeta oba udeleženca.

3.Predlagateljica nasprotuje določenim stikom otrok z očetom na način, da ti potekajo izmenjajoče 5 dni oče, 7 dni mama, ker tako niti en teden ni enak in tudi vikendi ne potekajo izmenjajoče med očetom in mamo. Opozarja, da bodo morali zaradi tega živeti s koledarjem v roku. Predlaga, da se porazdeli čas med obema staršema glede na mnenje izvedenke tako, da bosta imeli mld. hčerki rutino. Predlaga dinamiko 7 dni mama in 5 dni oče na način, da ima v prvem tednu mama otroka 7 dni, v drugem tednu dva dni (ponedeljek, torek) in nato oče od srede do nedelje. Opozarja tudi, da ni dovolj določno opredeljena predaja otrok, kot problematično izpostavlja predajo otrok med tednom po treningu, ko mora imeti otrok vse stvar za k drugemu starši zraven na trening. Nadalje nasprotuje ureditvi med jesenskimi in zimskim počitnicami, ker ni v zadostni meri določeno, kam se otrok vrne oziroma kateri starš nadaljuje s stiki po počitnicah. Zato predlaga, da bi se te krajše počitnice delile na polovico in bi bil dan prevzema sreda ob 16.00 uri. Enako predlaga tudi za prvomajske počitnice. Poudarja, da je potrebno zmanjšati število predaj otrok med obema staršema, predvsem med krajšimi počitnicami. Nadalje opozarja, da sodišče prve stopnje ni določilo stikov v prvem tednu poletnih počitnic od 25.6. do 30.6., kot tudi da je določilo, da ima oče vedno prvih 15 dni v juliju in 15 dni v avgustu, pri čemer sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je po poklicu učiteljica, zaradi česar konec v drugi polovici avgusta ne more vzeti dopusta zaradi šolskih obveznosti. Ne strinja se tudi z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je ohranilo skupno starševstvo. Zavzema se, da bi bili hčerki dodeljeni njej v vzgojo in varstvo. Posledično graja tudi odločitev o preživnini, saj bosta hčerki sedaj 14 % več časa preživeli pri njej in bi morala biti prejemnik preživnine za obe predlagateljice. Graja tudi, da sodišče prve stopnje ni poseglo v poravnavo v delu dogovora o otroškem dodatku, saj ga je zadnja leta uveljavljal nasprotni udeleženec, ki pa prejetih zneskov ni nakazoval na skupni račun. Nadalje opozarja, da je sodišče črtalo V. točko sodne poravnave, pri čemer pa se ni opredelilo do kupovanja oblačil, obutve, šolskih potrebščin ipd. Skrbi jo, kako bo nasprotni udeleženec za hčerki kupoval oblačila, če mu hčerki ne zaupata in bolj zaupata mami. Smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v skladu z pritožbenimi navedbami. Priglaša stroške fotokopiranja.

4.Nasprotni udeleženec se prav tako pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP in pritožbo izpodbija v podtočkah a), b), c), d), e), f), g), h), i) točke I in v točki IV. Zavzema se za skupno starševstvo po sistemu, da otroka preživita 7 dni strnjeno pri očetu in 7 dni pri mami. Opozarja tudi, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do stikov med poletnimi počitnicami od 24. 6. do 1. 7. glede preostalih počitnic pa se zavzema, da se ohrani enak režim kot je v sklenjeni sodni poravnavi. Ker je predlagateljica sprožila predmetni postopek po nepotrebnem, predlaga, da nosi stroške celotnega postopka. Predlaga tudi, da se določi denarna kazen v višini 500,00 EUR za primer, če bo kateri od staršev kršil določila izreka izpodbijanega sklepa. Graja tudi delo izvedenke, ki svojega mnenja ni dopolnila, ampak jo je sodišče prve stopnje zaslišalo. Zavzema se za ugoditev pritožbi in spremembi izpodbijanega sklepa tako, da otroka prehajata med staršema po 7 dneh, v preostalem delu pa se ohrani v veljavi sodna poravnava, razen za poletne počitnice, glede katerih mora sodišče določiti stike med 24.6. in 1.7. Priglaša stroške.

5.Oba udeleženca sta odgovorila na pritožbo drugega udeleženca in se zavzemata za zavrnitev le-te. Nasprotni udeleženec priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6.Pritožbi sta delno utemeljeni.

7.V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Opravljen preizkus ni pokazal kršitev določb nepravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je zmotno uporabilo materialno pravo, kar bo pojasnjen v nadaljevanju.

8.Sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravnega postopka s tem, ko je namesto pisne dopolnitve izvedenskega mnenja izvedenko zaslišalo. Dejstvo, da se je sodišče prve stopnje odločilo za ustno podajanje mnenja namesto pisne dopolnitve, je v domeni sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje ocenjuje takšno postopanje za ustrezno in v skladu z ekonomičnostjo postopka.

Glede skupnega starševstva

9.Sodišče prve stopnje je pravilno v razlogih izpodbijanega sklepa zapisalo, da DZ uveljavlja primarno načelo skupnega varstva in vzgoje (za razliko od prejšnjega ZZZDR, ki je terjal kot pogoj soglasje obeh staršev), ki se omeji le toliko, kolikor to terja otrokova korist. Merilo za odločitev o skupnem starševstvu je torej otrokova korist in ne volja, posamezna ravnanja staršev ali navedbe v postopku. Utemeljitev, da mora sodišče v primeru nesoglasja staršev prepustiti otroka v varstvo in vzgojo samo enemu staršu, ni v skladu z Ustavo RS in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP), še manj pa udejanji drugi odstavek 6. člena DZ, po katerem pripada starševska skrb skupaj obema staršema in jo izvajata oba sporazumno v skladu s koristjo otroka (prvi odstavek 151. člena DZ). Novejša sodna praksa in pravna teorija enotno stojita na stališču, da je skupno starševstvo pravilo, ker je to v največjo korist otroka. Po ustaljeni sodni praksi je odstop od primarne, osnovne oblike starševske skrbi (skupnega starševstva) utemeljen le tedaj, ko za to, da se enega od staršev omeji ali izključi glede varstva, vzgoje in oskrbe otroka, obstoje posebni, upravičeni razlogi: na primer nasilje, zlorabljanje, alkoholizem, narkomanija, resna telesna ali duševna bolezen enega od staršev in drugi podobni razlogi, zaradi katerih eden od staršev ni sposoben ali voljan kakovostno poskrbeti za varstvo, vzgojo in oskrbo otrok z upoštevanjem največje koristi otrok.

10.Sodišče prve stopnje je pravilno v celoti sledilo strokovni oceni izvedenke (edino primerno bi bilo, da jo tudi starša ponotranjita in kritično sprejmeta), da je aktualni odnos deklic do obeh staršev pomembno obarvan s problematizirajočim odnosom med staršema. V odnosu do mame sta zaskrbljeni in vznemirjeni za njeno počutje in zdravje ter obremenjeni z lastnimi potrebami, da z njo preživita več časa. Njun odnos do očeta je ambivalenten, kar je posledica njunih lastnih izkušenj z njim (poseganje v njun osebni prostor - nadzor nad klici in sporočili na telefonu) ter materinega deljenja neprimernih informacij o očetovih ravnanjih pred otrokoma, kot tudi konstantnega očetovega "zatikanja" v konflikt z mamo, predvsem vezano na porabo denarja iz skupnega računa deklic. Izvedenka je tako v pisnem mnenju in ustni dopolnitvi, jasno izpostavila, da udeleženca postopka posedujeta primerne starševske kapacitete za skrb njunih hčera, da sta intelektualno dobro diferencirana, osebnostno urejena, delovna, odgovorna in dovolj čustveno stabilna, da zmoreta ustrezno poskrbeti za varstvo in vzgojo otrok. Oba starša imata torej dovolj ustrezne kapacitete, da izvajata starševstvo in da dekleti prehajata od enega do drugega. Sodišče druge stopnje obširne razloge sodišča prve stopnje v celoti povzema.

11.Tudi sodišče druge stopnje apelira na oba starša, da si poiščeta strokovno pomoč, s pomočjo katere bosta predelala njun odnos in izboljšala komunikacijo med seboj. V kolikor starša ne bosta začela vlagati več naporov v izboljšanje njune komunikacije, se sodišče druge stopnje strinja s sodiščem prve stopnje, da utegne njun medstarševski konflikt na dekletoma pustiti dolgoročne posledice. Prognoza izvedenke, da bi lahko mld. C. C. postala v prihodnosti še bolj anksiozna, introventirana in doživljala še več sramu, mld. D. D. pa bi lahko še burneje navzven kazala svoja čustva, bi morala staršema dati misliti. Sprememba oblike izvajanja starševstva namreč ne bo ničesar spremenila. Starša namreč s svojim ravnanjem vzdržujeta medsebojni odnos, čeprav na negativen način in dajeta prednost svojim potrebam (konfliktu in razvrednotenju drugega), pred potrebami otrok. Začeti morata sprejemati odgovornost in končno dojeti, da oba skupaj otrokoma povzročata težave ter da sta jima problematični odnos in neustrezna komunikacija pomembnejša, kot zdravje njunih deklic.

12.Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog predlagateljice za predodelitev deklic njej v varstvo in vzgojo.

Stiki z mld. otrokoma

13.Kot izhaja iz mnenja izvedenke so mld. hčerkama najbolj v korist nekoliko obširnejši stiki z mamo in nekoliko manj z očetom. Izvedenka je v zvezi s tem predlagala porazdelitev stikov 5 dni oče in 7 dni mama, sodiščem prve stopnje je njeno mnenje povzelo in v določile izmenjajoče stike 5 dni z očetom in 7 dni z mamo. Sodišče druge stopnje v tem delu pritrjuje obema pritožbama, ki opozarjata, da je za tako izvrševanje stikov treba živeti "s koledarjem v roki", kot tudi da se stiki med vikendi ne izvršujejo izmenjajoče med obema staršema.

14.Sodišče druge stopnje je glede na to iskalo rešitev za določitev stikov, pri kateri bi sledili mnenju izvedenke, da deklici preživita nekaj več čas pri mami, in da naj bo manj prehajanj med staršema, tako da deklici preživita več časa pri enem staršu v kosu (in ne kot sedaj, ko sta prehajali na dva oziroma tri dni). Izvedenka je stike predlagala za obdobje 12 dni, s čimer pa se poruši enakomerno preživljanje vikendov z enim ali drugim staršem, saj imata dva tedna skupaj 14 dni. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je preživljanje skupnih vikendov bistveno za kvalitetno preživljanje časa v družini, zato je izvedenkin predlog pretvorilo v odstotke in pokazalo se je, da je izvedenka predlagala, da deklici približno 42 % časa preživita pri očetu in 58 % z mamo. Razmerje je enako, če se namesto 5:7, razdeli 14 dni v razmerju 6:8. Tako je sodišče druge stopnje razdelilo tedne na parne in neparne. V parnem tednu ima mama hčerki 7 dni (ves teden od ponedeljka do nedelje), v neparnem pa ima mama hčerki v ponedeljek (do 18.00 ure), ko ju preda očetu na naslovu njegovega stalnega prebivališča in oče preživi s hčerkama do nedelje do 18.00 ure, ko ju preda mami na naslovu njenega stalnega prebivališča. Tako razdeljeni stiki po tednih pomenijo, da hčerki preživita 57 % dni z mamo in 43 % dni z očetom, pri čemer pa se ohranijo vikendi, ki jih izmenjajoče preživita z enim od staršev. S takim načinom je tudi zagotovljeno, da hčerki vedno vesta, kakšen je njun urnik stikov ter se jima s tem ustvari rutina in varnost. Hkrati pa lahko starša planirata prostočasne aktivnosti v času, ko sta pri njiju tudi v naprej. Mama ob ponedeljkih v neparnem tednu preda očetu hčerki na njegovem naslovu, tako da jima odpelje zraven vse stvari, ki jih potrebujeta pri očetu. V kolikor ima katera od hčera v času predaje kakšno popoldansko aktivnost, ki traja čez 18.00 uro, jo pride na dejavnost iskati oče. Glede na tako določeno predajo med tednom po oceni sodišča druge stopnje ne bi smelo prihajati do težav s prtljago hčerke, ki je v času predaje na treningu, saj bo njene stvari predala mama, ko bo drugo hčerko ob 18.00 uri pripeljala na dom očeta.

15.Za lažje razporejanje stikov je sodišče druge stopnje stike do konca leta 2024 in za vso leto 2025 že porazdelilo po tednih. Pri tem je upoštevalo zgoraj navedeno razporeditev, da sta hčerki z mamo vsak parni teden, v nepravem tednu pa sta z mamo ob ponedeljkih, ko ju mama pripelje na dom očeta in sta pri njem do nedelje neparnega tedna. V kolikor ima katera mld. hčera interesno dejavnost, ki traja tako dolgo, da predaja ob 18.00 uri ni možna (torej traja po 18.00 uri), jo na dejavnosti pobere tisti od staršev, ki mu je hči v tistem času zaupana oziroma ima z njo stik.

-------------------------------

VSL Sklep IV Cp 1614/2021 z dne 6. 12. 2021, VSM Sklep III Cp 547/2022 z dne 20. 7. 2022, VSRS sklep II Ips 8/2023 z dne 20. 7. 2022.