Jedro

Ogroženost otroka, ki je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, je tako imenovani pravni standard; konkretna vsebina tega nedoločenega pravnega pojma se oblikuje za vsak konkretni primer posebej. Nobenega dvoma ni, da se kot ogrožanje šteje tudi ravnanje, ki otroka spravlja v psihično stisko

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe kolizijske skrbnice mladoletnega A. A. (v nadaljevanju A.) in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo, da se stiki med predlagateljico in A., rojenim ... 2008, določeni v sodni poravnavi, ki je bila sklenjena dne 7. 1. 2020, spremenijo tako, da potekajo izključno na željo in pobudo A. (I. točka izreka sklepa). Odločilo je še, da začasna odredba stopi v veljavo z dnem njene izdaje in traja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča (II. točka izreka sklepa). Za primer kršitve začasne odredbe je določilo denarno kazen v višini 200 EUR in odločilo, da pritožba zoper sklep o začasni odredbi ne zadrži njene izvršitve (III. in IV. točka izreka sklepa).

Povzetek pritožbenih navedb

2.Predlagateljica vlaga pritožbo zoper sklep iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Navaja, da je izpodbijana začasna odredba nesklepčna. Nazadnje so bili stiki med predlagateljico in A. razširjeni z začasno odredbo naslovnega sodišča opr. št. II N 1322/2021 z dne 9. 1. 2023. Sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa ni odločilo o že izdani začasni odredbi in sicer je ni spremenilo. Za izdajo začasne odredbe niso podani zakonski pogoji. A. s telefonskimi stiki enkrat na dva meseca v trajanju 7 minut ni ogrožen. Izvedenka klinične psihologije mag. B. B. v mnenju ocenjuje, da A. stiki preko telekomunikacijskih sredstev vznemirjajo, vendar jih predlagateljici na ljubo še zmore prenesti. Izvedenka je na naroku povedala, da je zaznala čustveno stisko pri A. zgolj ob napovedanem osebnem stiku s predlagateljico, ne pa tudi zaradi telefonskih stikov. Sicer je izpostavila, da bi bili A. v največjo korist stiki, ki bi potekali izključno na podlagi njegove želje, ni pa dejala, da bi bil A. zaradi telefonskih stikov ogrožen. Ker je sodišče prve stopnje že izvedlo vse potrebne dokaze, bi moralo na naroku dne 9. 10. 2025 o zadevi končno odločiti v korist otroka, ne pa narok po nepotrebnem prelagati in izdajati začasno odredbo.

3.Na pritožbo je odgovoril A., predlaga zavrnitev pritožbe ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

Presoja utemeljenosti pritožbe

4.Pritožba ni utemeljena.

Pravne podlage

5.Drži, kot navaja predlagateljica, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem postopku dne 9. 1. 2023 izdalo začasno odredbo, s katero je uredilo stike med predlagateljico in A., in sicer na način, da je poleg stikov, določenih v sodni poravnavi, določilo tudi stike po telefonu vsak prvi četrtek v mesecu, na dva meseca, ob 19.00 uri, v trajanju 7 minut. Določeno je bilo, da se telefonski stiki lahko časovno podaljšajo na podlagi A. želje. Hkrati je sodišče prve stopnje v izdani začasni odredbi določilo, da ta velja do pravnomočno končanega sodnega postopka, če pred tem ne bo spremenjena. Veljavnost izdane začasne odredbe je torej med drugim vezalo na njeno morebitno spremembo. Očitki o nesklepčnosti izpodbijane začasne odredbe tako ne držijo, kot tudi ne, da je prej izdana začasna odredba še vedno v veljavi, saj je z novo začasno odredbo prišlo do spremembe glede stikov.

6.Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) v 161. členu določa, da sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. V skladu z drugim odstavkom 157. člena DZ se šteje, da je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ). Postopek je v primeru začasnih odredb (ki imajo naravo sklepa o izvršbi) usmerjen v to, da se doseže hitra vmesna sodna odločitev, s katero se zavaruje ogroženega otroka. Sodišče v postopku odločanja o začasni odredbi odloča s standardom verjetnosti. Ta je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekemu zaključku, več od tistih, ki kažejo nasprotno; v zvezi s tem izvede le toliko dokazov, kot jih za hitro in sumarno odločitev potrebuje.

7.Ogroženost otroka, ki je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, je tako imenovani pravni standard; konkretna vsebina tega nedoločenega pravnega pojma se oblikuje za vsak konkretni primer posebej. Nobenega dvoma ni, da se kot ogrožanje šteje tudi ravnanje, ki otroka spravlja v psihično stisko. V obravnavani zadevi je treba v okviru presoje, ali izražene psihične stiske dosegajo standard ogroženosti, upoštevati A. specifične življenjske okoliščine. A. je pred letom 2015 bival s predlagateljico (mamo). Ta je v hiši, v kateri sta živela, leta 2015 umorila žensko. A. je bil prisoten neposredno po dogodku, po ugotovitvah izvedenke ga je dogodek zaznamoval za celo življenje. Od leta 2015 živi v rejniški družini, z rejnico je navezal topel in iskren odnos, odnos z njo doživlja kot odnos med materjo in sinom. V šoli je zelo uspešen. Do predlagateljice je vzpostavil določeno čustveno distanco, vendar ta še ni dovolj varna in stabilna. Svoj izvor pred znanci skriva, svoje matere se sramuje, prav tako skriva, da živi v rejništvu. Nedvomno je torej zaradi ravnanj predlagateljice utrpel hudo travmatizacijo, zato je življenjsko logično, da ga stiki z njo spravljajo v čustveno stisko, hudo bremenijo ter imajo posledice na njegovem telesnem in duševnem zdravju.

8.V skladu s prvim odstavkom 143. člena DZ sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi in podelitvi starševske skrbi sorodniku upošteva tudi otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. A. se približuje polnoletnosti, v spisu ni podatkov, da ne bi bil sposoben razumeti pomena in posledic izraženega mnenja, temveč nasprotno. Preko svoje kolizijske zastopnice in na CSD je večkrat povedal, da bi stike s predlagateljico želel v celoti ukiniti, da se jih ne želi. Svoje stališče je jasno in zrelo utemeljil. Kot izhaja iz mnenja izvedenke, strokovne delavke CSD in pa izpovedi rejnice, predlagateljica A. v času telefonskih stikov nenehno kritizira (na primer zaradi frizure, očal, popravljanja spodnjega dela čeljusti, šole), obremenjuje s svojimi pogledi na preteklost in neprestano kritizira njegovo rejniško družino. Časovnih mej, določenih za pogovor, ne spoštuje. Podobno je navedla kolizijska skrbnica, ki se je z A. večkrat pogovorila. Ta je hkrati podala svojo oceno, da je A. izredno zrel in razmišljujoč mladostnik in da je dobro razmislil, kaj ji bo povedal, z namenom, da njegovo željo prenese sodišču.

9.Upoštevaje A. starost je njegovo mnenje v tem postopku odločilno. Hkrati je razumljivo, da ga v procesu odraščanja in grajenja lastne identitete stiki z vsebinami, kot so zgoraj opisani (neprestano kritiziranje njega osebno, okolja, v katerem živi, zlasti pa obremenjevanje z vsebinami iz preteklosti), spravljajo v psihično stisko. Izvedenka je zaslišana na primer pojasnila, da enega dela izvedenske obravnave, ki bi vključeval srečanje z materjo, ni opravila, saj je zaznala, da je A. ob misli na to možnost vidno otrpnil. Prepoznala je njegovo čustveno stisko že ob misli, da bi se z materjo moral srečati. Ocenila je, da bi morebitno srečanje ranljivemu mladostniku priklicalo travmatične spomine, ki bi lahko pomembno vplivali na njegovo funkcioniranje in doživljanje, ob tem bi bil lahko retravmatiziran.

10.Po oceni višjega sodišča glede obujanja travmatičnih spominov ni bistvene kvalitativne razlike med telefonskimi in osebnimi stiki; oboji predstavljajo tveganje za A. zdrav duševni razvoj. Ni nepomembno tudi, da iz mnenja izvedenke psihiatrične stroke izhaja, da je predlagateljica v začetku leta 2025 opustila kontrolne preglede pri psihiatru, zaradi česar je prišlo do hudega poslabšanja njenega psihičnega stanja, kar se je izražalo preko religioznih blodenj - podobno kot pred kaznivim dejanjem. Do poslabšanja stanja ni bila zadosti kritična, hkrati njeno stanje bistveno vpliva na starševske kapacitete. S tem je, kot je tudi pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, nedvomno izkazana ogroženost, ki narekuje izdajo začasne odredbe.

11.Višje sodišče le še dodatno izpostavlja, da je tudi iz pritožbenih navedb razvidno, da predlagateljica ni ustrezno kritična do stisk, ki jih doživlja njen sin. Namreč, sklicuje se na del izvedenskega mnenja, iz katerega izhaja, da A. stiki preko telekomunikacijskih sredstev vznemirjajo, vendar jih predlagateljici na ljubo še zmore prenesti. Za razumeti je, da je njeno temeljno izhodišče, da bi bil A. kljub temu, da je zaradi stikov v stiski in čustveno vznemirjen, te dolžan izvajati njej na ljubo. Ta pogled je povsem v nasprotju s temeljnim načelom koristi otrok; s stiki se zagotavljajo izključno slednje. Stiki z otrokom niso namenjeni temu, da bi starši zadovoljevali lastne čustvene potrebe, vsekakor pa ne na način, da bi bil otrok ob tem ogrožen.

12.Pritožbeni razlogi torej niso podani; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbo v skladu z drugo točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) zavrnilo in sklep v celoti potrdilo.

13.O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz drugega odstavka 55. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati le ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za stranke in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem dejanju.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 143, 143/1, 157, 157/2, 157/3, 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.