Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožba zmotno meni, da napačna navedba ure obravnave, ki jo je toženka sporočila pooblaščencu, ne predstavlja napake v komunikaciji med stranko in njenim pooblaščencem. Zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, gredo v breme stranke in vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča. Vrnitve v prejšnje stanje tudi ne utemeljuje okoliščina, da je stranka odvetniku sporočila napačen datum.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo toženkin predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Svojo odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da napaka v komunikaciji med stranko in pooblaščencem ne predstavlja upravičenega razloga za ugoditev predlogu. Izpostavilo je, da tako pri toženki kot njenem pooblaščencu ni bila podana zadostna skrbnost. Vrnitve v prejšnje stanje pa tudi ne opravičuje navedba o hudem bolezenskem in stresnem stanju toženke, saj slednjega predložena zdravstvena dokumentacija ne izkazuje.
2. Toženka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, o pritožbenih stroških pa bo odločeno s končno odločbo sodišča prve stopnje. Poudarja, da ne gre za napako v komunikaciji med stranko in njenim pooblaščencem. Toženka ni po svoji krivdi sporočila pooblaščencu napačne ure obravnave. Bila je v hudem stresnem stanju, predvsem zaradi moževe bolezni. Pooblastilo, ki je bilo sicer podpisano 8. 4. 2016, je pooblaščencu dostavila 6. 5. 2016, hkrati s pooblastilom pa tudi zdravniško potrdilo o njeni opravičeni odsotnosti z glavne obravnave in opravičeni odsotnosti njenega moža. Zamuda izvira iz dogodka, ki ga toženka ni mogla predvideti niti preprečiti. Obravnave se ni udeležila, ker je imela zdravniško potrdilo, za katerega je upravičeno verjela, da je veljavno. Zmotno je stališče prvega sodišča, da pooblaščenec ni ravnal z zadostno skrbnostjo. Čeprav je toženka pooblastilo podpisala 8. 4. 2016, mu je bilo izročeno šele 6. 5. 2016, le štiri dni pred narokom. Takrat mu je bilo tudi povedano, da je obravnava ob 10. uri. Pooblaščenec je stranki verjel glede ure in datuma obravnave in tega ni posebej preverjal. Res je, da predložena zdravstvena dokumentacija ne izkazuje zdravstvenega stanja toženke, vendar je toženka prejela opravičilo za odsotnost na pravilnem obrazcu in bila je prepričana, da to zadostuje. Sodišče bi lahko, še preden je zaprosilo za mnenje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS), pridobilo izjavo toženkine osebne zdravnice, ki je opravičilo izdala. Poudarja, da je bila pooblaščencu napačno sporočena ura glavne obravnave ravno zaradi toženkine bolezni in hude bolezni moža. Zamuda tako ni posledica toženkine oz. pooblaščenčeve krivde. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Vrnitev v prejšnje stanje se dovoli, če stranka zamudi rok za kakšno pravno dejanje iz opravičenega razloga (prvi odstavek 116. člena ZPP). Vzrok je upravičen, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oz., če se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Upravičenega vzroka tako ne pomenijo le okoliščine, ki pomenijo višjo silo in ki omogočajo razbremenitev objektivne odgovornosti, ampak se pogoj (ne)krivde presoja po subjektivnih okoliščinah predlagateljice. To pomeni, da je treba najprej ugotoviti, kakšne so osebne lastnosti in okoliščine na njeni strani, in nato oceniti, ali ji je glede na to mogoče očitati, da je zakrivila zamudo.
5. Izpodbijani sklep zavzema stališče, 1) da je toženka zamudila narok zaradi lastne neskrbnosti - enako velja za njenega pooblaščenca - in da 2) navedbe o hudem bolezenskem in stresnem stanju toženke niso upravičene, ker jih zdravstvena dokumentacija ne izkazuje.
6. Vrnitev v prejšnje stanje načeloma preprečuje vsaka oblika krivde - naklep in velika ali majhna malomarnost. Zamuda ni opravičena, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila, ni ravnala tako, kot bi bilo od nje pričakovati. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka, kljub izkazani zadostni skrbnosti (nekrivdi), ni mogla niti predvideti niti preprečiti.(1)
7. Pritožba zmotno meni, da napačna navedba ure obravnave, ki jo je toženka sporočila pooblaščencu, ne predstavlja napake v komunikaciji med stranko in njenim pooblaščencem. Zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, gredo v breme stranke in vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča. Vrnitve v prejšnje stanje tudi ne utemeljuje okoliščina, da je stranka odvetniku sporočila napačen datum.(2)
8. Mandatno razmerje je bilo med toženko in pooblaščencem vzpostavljeno že 8. 4. 2016, več kot mesec dni pred narokom, ki se ga nobeden od njiju ni udeležil. Ker pri zamudi, ki jo povzroči odvetnik, velja, da je merilo presoje objektivno - presoja se, ali je odvetnik ravnal v skladu s skrbnostjo, ki se pričakuje od vsakega odvetnika (skrbnost dobrega strokovnjaka) - je pravilen zaključek prvega sodišča, da temu kriteriju pooblaščenec ni zadostil, saj bi lahko na povsem preprost način preveril datum in uro razpisanega naroka.
9. Neutemeljena so pritožbena zatrjevanja o tožničinem bolezenskem stanju, ker ni izkazano z zdravstveno dokumentacijo. Tudi sklicevanje na zaupanje v pravilnost zdravniškega potrdila ne more imeti želene teže, saj mnenje ZZZS z dne 27. 5. 2016 izkazuje, da je bilo potrdilo izdano neupravičeno. Poleg tega je bilo potrdilo izdano skoraj mesec dni pred narokom, zato ne gre za nepredviden in nezakrivljen dogodek. Stranki je mogoče očitati krivdo, če ob vnaprej predvideni zamudi preložitve naroka ni predlagala.
10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
Op. št. (1): Primerjaj Galič, A. in drugi: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba.
Op. št. (2): Primerjaj VSL sklep I Cpg 1334/1999.