Jedro

V zvezi z odškodninskimi spori zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev 8. člen ZBPP v tretji alineji določa, da se BPP ne dodeli, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni in družbeni položaj. Vloženo prošnjo za BPP bi morala toženka zato v prvem koraku presojati na podlagi navedene določbe (in ne na podlagi prve alineje 8. člena ZBPP) in šele nato, če bi tožnik verjetno dokazal, da so žalitve časti in širjenje neresničnih trditev vplivale na njegov materialni ali družbeni položaj, v drugem koraku po 24. členu ZBPP.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 386/2024 z dne 13. avgusta 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč, v kateri je navedel, da zaproša za prvi pravni nasvet ter za sestavo odškodninskih zahtevkov in odškodninskih tožb zaradi preklica izjav zoper A. A., B. B., C. C., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H., I. I., J. J., K. K., L. L., M. M., N. N., O. O., P. P., R. R., S. S., Š. Š. in T. T., ki da so brez dokazov posegli v njegovo dobro ime in čast ter širili o njem laži, ki so škodovale njegovemu dobremu imenu, čeprav so vedeli, da stvari ne držijo. Toženka je tožnika večkrat pozvala, da pojasni svoje trditve v zvezi z vzročno zvezo med prenehanjem dela v A. in dejanji storilcev, izgubo službe in vseh javnih naročil kot kulturnik, izgubo poslovnega prostora v Ljubljani, da je moral zapreti svoje podjetje A., da je trpelo njegovo dobro ime kot kulturnik, tako da je sedaj brez dohodka in naročil, pa tudi da izkaže vročitev odškodninskih zahtevkov ter odgovore storilcev ter specificira svoje zahtevke. Nadalje obrazlaga, da prosilec vloge ni ustrezno dopolnil ter ni ustrezno pojasnil svojih trditev ter izkazal vzročne zveze, ni specificiral svojih zahtevkov in vročitev ter pojasnil škode. Zaključuje, da so navedbe prosilca pavšalne, neutemeljene in neobrazložene, zato prošnja ne izpolnjuje objektivnega oziroma vsebinskega kriterija iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter da prav tako niti naravni verjetnosti ni izkazal pravno priznane škode.

2.Tožnik v tožbi navaja, da je organ v izpodbijani odločbi zavrnil prošnjo, ker naj bi za tožnika veljala izjema po 8. členu ZBPP, saj naj bi nastopal sam kot obdolženec v postopku glede razžalitve, vendar pa ne nastopa tožnik kot obdolženec v nobenem kazenskem postopku glede razžalitve. Tožnik je toženki posredoval osnutek vseh odškodninskih zahtevkov in tudi dodatna pojasnila. Tožnik je v konkretni zadevi zaprosil za BPP za civilne postopke ter je v postopku izkazal, da ne gre samo za gole odškodninske zahtevke, ampak tudi za zahtevke glede preklica izjav, ki so lažne in neresnične. Tožniku je nastala pravno priznana škoda, ker je zaradi posledice žalitev izgubil službo in vsa javna naročila kot kulturnik, moral zapreti svoje podjetje, izgubil poslovni prostor v Ljubljani, ter je trpelo njegovo dobro ime kot kulturnik ter da mediji širijo neresnično in negativno publiciteto o njem. Tako je izpolnjen vsebinski pogoj za BPP. Tožniku je kršen 1., 2. in 13. člen ZBPP. Predlaga, da sodišče njegovi tožbi ugodi ter odloči o njegovi prošnji. Predlaga tudi taksno oprostitev.

3.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila poslala pa je upravni spis.

4.Tožba je utemeljena.

5.Predmet upravnega spora je odločba organa, ki je zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev BPP. Iz prošnje (ni sporno med strankama) izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za prvi pravni nasvet, za sestavo odškodninskih zahtevkov in odškodninskih tožb zaradi preklica izjav zoper osebe, ki so posegle v njegovo dobro ime in čast ter širile o njem laže, ki so škodovale njegovemu dobremu imenu, vse brez dokazov, čeprav so vedele, da stvari ne držijo.

6.Toženka je v prošnji odločala v ponovljenem postopku, na podlagi sodbe Upravnega sodišča I U 165/2024 z dne 4. 4. 2024, ki je odločbo BPP 1042/2023 z dne 19. 12. 2023 odpravilo in zadevo vrnilo organu v ponoven postopek. Prvo zavrnitev je organ oprl na določbo prve alineje 8. člena ZBPP, ki določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v zadevi zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitev takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. Enako izhaja tudi v ponovljenem postopku, saj je toženka v 39. odstavku izpodbijane odločbe navedla, da upravičenec ni izkazal vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP, prav tako pa niti na ravni verjetnosti ni izkazal pravno priznane škode, kar je dikcija prve alineje 8. člena ZBPP. Ker je tožnik izrecno zaprosil za BPP v zvezi s civilnimi odškodninskimi zahtevki, je zato organ napačno uporabil materialno pravo, kar tožnik utemeljeno ugovarja.

7.Že iz vložene prošnje izhaja, da želi tožnik vložiti odškodninsko tožbo s premoženjsko pravnim zahtevkom proti subjektom, ki jih navaja in preklici izjav, ker so posegle v njegovo dobro ime in čast, ter širile o njem laži, ki so škodovale njegovemu dobremu imenu, vse brez dokazov, čeprav so vedele, da stvari ne držijo. V zvezi z navedenimi zahtevki, odškodninskimi spori zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, pa 8. člen v tretji alineji določa, da se BPP ne dodeli, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni in družbeni položaj. Vloženo prošnjo za BPP bi morala toženka zato v prvem koraku presojati na podlagi navedene določbe (in ne na podlagi prve alineje 8. člena ZBPP) in šele nato, če bi tožnik verjetno dokazal, da so žalitve časti in širjenje neresničnih trditev vplivale na njegov materialni ali družbeni položaj, v drugem koraku po 24. členu ZBPP. Ker toženka ni tako postopala se izpodbijane odločbe, kljub zbranemu dokaznem gradivu ne da preizkusiti, saj je izhajala iz napačnih materialnih določb in vrstnega reda.

8.Tožena stranka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

9.Tožnik predlaga, da sodišče odloči o njegovi prošnji, vendar pa sodišče odloča v sporu polne jurisdikcije le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago, kot izhaja iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1, kar pa v obravnavani zadevi ni primer, saj je toženka izhajala iz napačne materialne podlage.

10.Sodišče glavne obravnave ni opravilo, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

11.Sodišče ni odločalo o predlogu za taksno oprostitev, ker zadeve brezplačne pravne pomoči niso taksirane po Zakonu o sodnih taksah.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 8, 8-3, 24

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.