Jedro

Dolžnik je dne 13.4.1999 zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, o katerem je Višje sodišče v Ljubljani odločalo kot o pritožbi (prim. 2. odst. 54. člena ZIZ). Zato je dolžnik dolžan na podlagi 1. in 2. točke 2. odst. 4. člena ZST za izročeno vlogo plačati sodno takso. Iz povratnice, pripete k listovni št. 11 sodnega spisa, izhaja, da je sklep Višjega sodišča v Ljubljani o zavrnitvi pritožbe (ugovora) in taksni opomin prejela K... d.o.o. iz Ljubljane in ne dolžnik. Ker dolžniku ni bil vročen opomin za plačilo dolgovane sodne takse z opozorilom po 5. odst. 26. člena ZST, sodišče prve stopnje ni imelo zakonite podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi sodne takse po 1. odst. 30. člena ZST .

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnik kot taksni zavezanec v predpisanem 15 - dnevnem roku od prejema taksnega naloga (opomina) ni plačal dolžne takse za pritožbo (ugovor) v višini 24.000,00 SIT in opominske takse v višini 3.000,00 SIT, zaradi česar je na podlagi 5. odst. 7. člena ZST, v zvezi z 29. in 30. členom ZST dolžan plačati tudi kazensko takso v višini 13.500,00 SIT. Na podlagi določila 30. člena ZST je Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet naročilo, da z računa taksnega zavezanca prenese znesek 40.500,00 SIT na račun sodnih taks.

Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navedel je, da dolgovane sodne takse ni dolžan plačati, ker je upnik neupravičeno vložil predlog za izvršbo. To je bilo potrjeno tudi s sklepom z dne 17.8.1999, s katerim je bil sklep o izvršbi razveljavljen in postopek ustavljen. Navedel je še, da ni prejel nobenega taksnega opomina, zato tudi ni upravičena naložitev 50 % kazenske takse.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi podatkov v spisu ugotovilo, da je dolžnik dne 13.4.1999 zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, o katerem je Višje sodišče v Ljubljani odločalo kot o pritožbi (prim. 2. odst. 54. člena ZIZ). Zato je dolžnik dolžan na podlagi 1. in 2. točke 2. odst. 4. člena ZST za izročeno vlogo plačati sodno takso. Zatrjevano dejstvo, da je upnik neupravičeno vložil predlog za izvršbo, pa na taksno obveznost ne vpliva. Taksna obveznost dolžnika za plačilo sodne takse v izvršilnem postopku je po zgoraj citiranem določilu ZST nastala že s tem, ko je dolžnik vložil svojo vlogo - ugovor, to je dne 13.4.1999. Utemeljeno pa dolžnik v pritožbi opozarja na to, da ni upravičena naložitev 50 % kazenske takse, ker taksnega opomina ni prejel. Iz povratnice, pripete k listovni št. 11 sodnega spisa, namreč izhaja, da je sklep Višjega sodišča v Ljubljani o zavrnitvi pritožbe (ugovora) in taksni opomin prejela K... d.o.o. in ne dolžnik. Ker torej dolžniku ni bil vročen opomin za plačilo dolgovane sodne takse z opozorilom po 5. odst. 26. člena ZST, sodišče prve stopnje ni imelo zakonite podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi sodne takse po 1. odst. 30. člena ZST. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 265. člena ZPP).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dolžniku najprej vročiti opomin za plačilo dolgovane sodne takse. Šele za tem pa bo (ob izpolnjenih ostalih predpostavkah) mogoče prisilno izterjati sodno takso, če bo (zaradi morebitnega plačila takse in obvestitve sodišča o plačilu dolgovane takse v postavljenem roku od prejeme opomina) ta postopek sploh še potreben.