Jedro

Dejstvo, da predčasnega odpusta s prestajanja zaporne kazni, o katerem odloči direktor zavoda, ni mogoče preklicati, ne pomeni, da je obsojenec z dnem predčasnega odpusta kazen tudi prestal. Kazen se izteče z dnem, ko bi bila prestana v primeru, če predčasnega odpusta ne bi bilo.

Izrek

Pritožbi obsojenega A. A. se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Novem mestu prošnjo obsojenega A. A. za združitev zaporne kazni iz sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu II Ks 75370/2010 z dne 8. 10. 2013 in iz sodbe Okrožnega sodišča v Krškem I K 25944/2014 z dne 17. 9. 2014 zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeno sodbo se je pritožil obsojenec in navedel, da je sodišče storilo napako, ker mu ni združilo kazni enako kot sostorilcu v obeh obravnavanih zadevah. Zato predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V razlogih izpodbijane sodbe je navedeno, da je bila obsojenemu A. A. s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu II Ks 75370/2010 z dne 8. 10. 2013 v postopku neprave obnove kazenskega postopka izrečena enotna kazen eno leto in en mesec zapora, ki jo je nastopil dne 25. 11. 2013. Iz podatkov kazenske evidence Ministrstva za pravosodje izhaja, da je bil obsojeni s prestajanja kazni dne 20. 5. 2014 predčasno odpuščen (na podlagi odločbe direktorja Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana št. 720-2766/2013/14/624003 z dne 13. 5. 2014), datum izvršitve sankcije pa je bil 2. 8. 2014. Nadalje je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem I K 25944/2014 z dne 17. 9. 2014 obsojencu izrečena kazen osem mesecev zapora zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil dne 18. 6. 2014. Torej po tem, ko je bil dne 20. 5. 2014 predčasno odpuščen s prestajanja zaporne kazni po sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu II Ks 75370/2010. Glede na to, da preklic predčasnega odpusta ni možen, je izvenobravnavni senat podal oceno, da je obsojenec z dnem predčasnega odpusta 20. 5. 2014 kazen zapora dejansko prestal, saj ni mogoče trditi, da je predčasni odpust oblika prestajanja kazni zapora. Posledično je ugotovil, da obsojenec v času storitve kaznivega dejanja iz poznejše sodbe (18. 6. 2014) ni bil na prestajanju zaporne kazni. Zato je zaključil, da niso izpolnjeni pogoji za združitev kazni iz obeh pravnomočnih sodb in prošnjo obsojenca kot neutemeljeno zavrnil. 5. Institut predčasnega odpusta ureja Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1, Uradni list RS, št. 109-4318/2012), ki v prvem odstavku 108. člena določa, da ima direktor zavoda pravico, potem ko dobi mnenje strokovnih delavcev, predčasno odpustiti obsojenca, ki se ustrezno obnaša, si prizadeva pri delu in se aktivno udeležuje drugih koristnih dejavnosti ter je prestal dve tretjini kazni, vendar največ tri mesece pred iztekom kazni. Kljub nomotehnični umeščenosti navedene določbe v poglavje „3. Odpust obsojencev, podpoglavje Pogojni odpust“ predčasnega odpusta ne gre enačiti s pogojnim odpustom (urejen v določbah 88. in 89. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in 105.-108. člena ZIKS-1). Predčasni odpust je obsojenčeva ugodnost (ne korist), s katero ga sme upravnik zavoda nagraditi za njegovo ustrezno obnašanje in delo med prestajanjem kazni zapora. Pogojni odpust pa pomeni spremembo izrečene kazni zapora po njeni delni izvršitvi (formalni pogoj), če je mogoče utemeljeno pričakovati, da obsojenec na prostosti ne bo ponovil kaznivega dejanja (materialni pogoj; 88. člen KZ-1), in sicer tako, da na odpuščenega obsojenca deluje opominjevalno, saj ima sodišče v primeru izvršitve novega kaznivega dejanja možnost preklica (89. člen KZ-1). Glede na drugačno naravo predčasnega odpusta (nagrada za vzorno vedenje med prestajanjem kazni zapora), ki torej ni pogojen tudi z vzornim vedenjem v času odpusta, za predčasen odpust ni predviden preklic, če obsojenec v času odpusta stori kaznivo dejanje (tako tudi Bele, I.: Kazenski zakonik s komentarjem, Splošni del, GV Založba, Ljubljana 2001, str. 585).

6. Vendar dejstvo, da predčasnega odpusta ni mogoče preklicati, ne more biti podlaga za stališče izpodbijane sodbe, da je obsojenec z dnem predčasnega odpusta kazen tudi prestal. Zavod za prestajanje kazni zapora namreč izvršuje kazensko sankcijo, ki je bila izrečena s pravnomočno sodno odločbo. V ta namen zbira, obdeluje, shranjuje in vodi zbirko podatkov o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti: - naslov sodišča, ki je sodbo izreklo, opravilno številko in datum sodbe,- vrsto kaznivega dejanja, - vrsto in višino kazni, - datum nastopa kazni in iztek kazni, - morebitne prejšnje kazni, - pravno podlago za odpust s prestajanja kazni zapora (sodna odločba, odločba o predčasnem odpustu, odloka o pomilostitvi, odločbe o amnestiji in odločba komisije za pogojni odpust) (35. člen ZIKS-1). V skladu s tem je v podatkih kazenske evidence za obsojenega A. glede izvrševanja kazenske sankcije po sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu II Ks 75370/2010 z dne 8. 10. 2013 navedeno: Začetek izvrševanja, datum začetka, 25. 11. 2013; Predčasni odpust, datum predčasnega odpusta, 20. 5. 2014; Izvršitev sankcije, datum izvršitve, 2. 8. 2014. Iz navedenega izhaja, da bo obsojeni A. zaporno kazen prestal dne 2. 8. 2014, kljub temu, da je bil predčasno odpuščen že 20. 5. 2014. Odločitev direktorja zavoda tako ne more vplivati na iztek kazni, ki je odvisen od datuma nastopa kazni in od višine kazni, določene s pravnomočno sodno odločbo. Z drugimi besedami, kazen se izteče z dnem, ko bi bila kazen prestana v primeru, če predčasnega odpusta ne bi bilo. Pritožbeno sodišče glede na navedeno ugotavlja, da se je obsojenemu A. kazen po sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu II Ks 75370/2010 z dne 8. 10. 2013 iztekla dne 2. 8. 2014, kar je po storitvi dejanja z dne 18. 6. 2014, za katerega je bil pravnomočno obsojen s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem I K 25944/2014 z dne 17. 9. 2014. Ker so bili s tem pogoji za združitev kazni iz obeh navedenih pravnomočnih sodb izpolnjeni, je odločitev izvenobravnavnega senata, ki je prošnjo obsojenca za združitev kazni zavrnil, nepravilna.

7. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi obsojenega ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ponovno odločalo o prošnji obsojenega za združitev zapornih kazni iz sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu II Ks 75370/2010 z dne 8. 10. 2013 in iz sodbe Okrožnega sodišča v Krškem I K 25944/2014 z dne 17. 9. 2014.