Jedro

Za presojo pravočasnosti tožbe iz 4. člena ZUS-1, je relevanten čas storitve dejanja, naveden v tožbi. Rok za vložitev tožbe 30 dni prične teči takrat, ko je bilo storjeno posamično dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Po stališču sodne prakse je ta rok objektiven in ni pomembno, kdaj je bil tožnik z dejanjem seznanjen, novejša pravna teorija pa se nagiba k razlagi, da bi bilo potrebno ta rok šteti od trenutka seznanitve s takim dejanjem.

Izrek

I. Tožba, vložena dne 12. 8. 2021, se zavrže. II. Tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

_Povzetek tožnikovih navedb_

1. Tožnik v dne 12. 8. 2021 vloženi tožbi na podlagi 4. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zahteva ugotovitev, da je toženka s tem, ko ni objavila sklepa o začetku postopka osebnega stečaja v zadevi St ... Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju Sklep), kršila tožnikovo pravico do pritožbe (2. točka drugega odstavka 127. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP), ki je sestavni del pravice do pravnega sredstva 25. člena Ustave RS, s katero bi preprečil začetek stečajnega postopka zaradi ovir za začetek teka stečajnega postopka, ker je dolžnik že bil v postopku osebnega stečaja St ... Okrožnega sodišča v Ljubljani, v katerem mu je bil predlog za odpust obveznosti zavrnjen in mu je višje sodišče pritožbo zavrnilo (drugi odstavek druge točke 399. člena ZFPPIPP) ter s tem pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) in poštenega sojenja (6. člen EKČP) ter posledično v pravico do zasebne lastnine (1. člen Protokola EKČP). Tožnik zahteva tudi, da mu toženka plača 12.782,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 1993 dalje do plačila in povrne njegove stroške postopka.

2. V tožbi v bistvenem navaja, da so mu kršene pravice do pritožbe, pravica do pravnega sredstva, pravica do enakega varstva pravic, pravica do poštenega sojenja in pravica do zasebne lastnine, ker toženka ni objavila Sklepa na spletni strani Ajpes-a. Tožnik opozarja, da je na podlagi 2. točke drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP rok za pritožbo 15 dni od objave sklepa, ki je bil vročen le dolžniku in upravitelju. Ker Sklep toženka ni objavila, je s tem tožniku onemogočila, da vloži pritožbo in s tem prepeči ustavitev izvršilnega postopka tožnika kot upnika zoper stečajnega dolžnika. Protipravnost ravnanja toženke je po mnenju tožnika podana zato, ker mu je odvzeta pravica do pritožbe, ki bi jo dobil z objavo sklepa o začetku postopka.

**K I. točki izreka** Tožba je prepozna.

3. Rok za vložitev tožbe je trideset dni (prvi odstavek 28. člena Zakon o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Začetek teka roka za tožbo je odvisen od vrste oziroma narave pravnega akta, ki se izpodbija s tožbo. Če gre za posamičen upravni akt, začne rok za tožbo teči z vročitvijo tega akta (prvi odstavek 23. člena ZUS-1). Če gre za spor na podlagi 4. člena ZUS-1 zaradi posamičnega dejanja, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, začne teči rok za tožbo takrat, ko je dejanje storjeno (prvi odstavek 23. člena ZUS-1). Če pa gre za akt, izdan v obliki predpisa, pa začne teči rok za tožbo z objavo akta v uradnem glasilu (drugi odstavek 23. člena ZUS-1).

4. V obravnavani zadevi tožnik s tožbo zahteva ugotovitev o kršitvi več tožnikovih pravic, ker toženka ni objavila Sklepa. Po 4. členu ZUS-1, ki pomeni konkretizacijo drugega odstavka 157. člena Ustave RS, odloča sodišče v upravnem sporu tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Ta določba ureja tako imenovano subsidiarno varstvo, ki se lahko uveljavlja le zoper drug posamičen akt (ki ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1) ali dejanje, s katerima je bilo poseženo v človekove pravice ali temeljne svoboščine, pa še to le v primeru, ko zoper tak akt ali dejanje ni zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo pred rednim ali specializiranim sodiščem. Kot je Vrhovno sodišče RS že večkrat poudarilo,1 morajo biti tudi za sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1 izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji. Postopek se lahko začne le na podlagi tožbe, vložene skladno z zakonom, s katero oseba uveljavlja sodno varstvo svojih ustavnih pravic zaradi nezakonitega dejanja, in v zvezi s tem postavi ustrezen tožbeni zahtevek. Da je táko tožbo mogoče obravnavati, pa morajo biti izpolnjene vse splošne zakonske procesne predpostavke (36. člen ZUS-1), kar pomeni, da mora biti tožba pravočasna, dovoljena, vložena po upravičeni osebi, itd. Poleg splošnih procesnih predpostavk pa je pri presoji dovoljenosti take tožbe treba upoštevati tudi posebne procesne predpostavke (36. člen v povezavi s 4. členom ZUS-1). Tožba je namreč dovoljena, če je v njej zatrjevano dejanje javne oblasti, ki naj bi poseglo v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnika, izvedeno s strani organa države oziroma samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila pri izvrševanju njegovih oblastvenih pooblastil. Ker pa je sodno varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu subsidiarno, je za dovoljenost tožbe treba tudi presoditi, ali ima glede na okoliščine in značilnosti v tožbi zatrjevane kršitve ustavnih pravic tožnik na voljo drugo učinkovito sodno varstvo. Če navedene procesne predpostavke niso izpolnjene, je tožbo treba zavreči. 5. Glede presoje pravočasnosti roka za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1 se je izoblikovala že bogata in ustaljena sodna praksa. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 velja tudi za tožbe iz 4. člena ZUS-1.2 Za presojo pravočasnosti tožbe iz 4. člena ZUS-1, je relevanten čas storitve dejanja, naveden v tožbi.3 Rok za vložitev tožbe 30 dni prične teči takrat, ko je bilo storjeno posamično dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Po stališču sodne prakse je ta rok objektiven in ni pomembno, kdaj je bil tožnik z dejanjem seznanjen,4 novejša pravna teorija pa se nagiba k razlagi, da bi bilo potrebno ta rok šteti od trenutka seznanitve s takim dejanjem.5

6. Iz Sklepa (priloga A11) izhaja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani izdalo 14. 10. 2020 Sklep in odločilo, da je dovoljeno zoper Sklep vložiti pritožbo v 15 dneh, ki teče za osebe, ki se jim sklep vroči, od dneva vročitve, za druge osebe, pa od dneva objave sklepa.6 Sodišče mora sklep o začetku stečajnega postopka objaviti v istem dnevu, v katerem ga je izdalo (tretji odstavek 242. člena ZFPPIPP). Zato je glede na prvi odstavek 23. člena ZUS-1 po presoji sodišča rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, glede na zatrjevano, začel teči 14. 10. 2020, iztekel pa se je 13. 11. 2020 in je tožba, vložena dne 12. 8. 2021, prepozna.

7. Tožba je vloženo prepozno tudi upoštevajoč novejšo pravno teorijo, ki začetek teka roka veže, kot že opozorjeno, na trenutek seznanitve tožnika s takim dejanjem.7 Iz popis spisa St ... (priloga A15) namreč izhaja, da je tožnik 25. 5. 2021 prijavil terjatev v stečajni postopek, zato sodišče šteje, da se je tožnik 25. 5. 2021 seznanil z očitanim ravnanjem toženke, zato je po presoji sodišča po novejši pravni teoriji8 začel teči rok za vložitev tožbe v konkretnem upravnem sporu 25. 5. 2021, iztekel pa se je 24. 6. 2021, zato je tožba, vložena 12. 8. 2021, vložena prepozno.

8. Neprepričljiv je namreč tožnik, da se je z vsebino Sklepa seznanil šele 19. 7. 2021, ko je vpogledal v spis. Po presoji sodišča sicer niti ni pomembno, kdaj se je tožnik seznanil z vsebino Sklepa, saj tožnik toženki v tem upravnem sporu ne očita kršitve v zvezi z vsebino Sklepa, ampak ji očita neobjavo Sklepa. Bistveno za ugotavljanje pravočasnosti tožbe je, upoštevajoč novejšo pravno teorijo, kdaj je tožnik izvedel za posamično dejanje, s katerim se naj bi poseglo v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, kdaj naj bi tožnik torej izvedel, da Sklep ni bi objavljen, saj je to ravnanje, ki ga tožnik očita toženki. Glede na to, da je tožnik 25. 5. 2021 prijavil terjatev v stečajnem postopku St ..., je sodišče, upoštevajoč tudi četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP, ki določa, da velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja, ugotovilo, da se je tožnik (najkasneje) 25. 5. 2021 seznanil z ravnanjem, ki ga za svojo tožbo na podlagi 4. člena ZFPPIPP, očita toženki.

9. Sodišče dodaja, da v času izdaje Sklepa veljavni ZFPPIPP dolžnosti objave Sklepa niti ni zahetval, ker je določal, da je treba na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti v zvezi s posameznim postopkom zaradi insolventnosti objaviti v relevantnem delu tudi sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti in vse sklepe, izdane v glavnem postopku zaradi insolventnosti, razen (med drugim) sklepa o začetku postopka osebnega stečaja (prva alineja 2. točke prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), kar pa za presojo obstoja procesnih predpostavk tožbe niti ni bistveno.

10. Sodišče je po ugotovitvi, da je tožba vložena po preteku 30 dni od očitanega dejanja toženke, s katerim se naj bi poseglo v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnika oziroma po preteku 30 dni od dne, ko je tožnik zvedel za očitano ravnanje, tožbo na podlagi 2. alineje prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

**K II. točki izreka**

11. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Sodba in sklep Vrhovnega sodišča I Up 161/2016 z dne 19. 10. 2016 in sklepa Vrhovnega sodišča I Up 231/2016 z dne 1. 2. 2017 in Sklep I Up 257/2021 z dne 1. 6. 2022. 2 Tako VS RS v sklepu I Up 79/2015 z dne 20. 1. 2016. 3 Tako VS RS v sklepu I Up 300/2015 z dne 24. 2. 2016, I Up 69/2015 z dne 10. 12. 2015. 4 Sklep VS RS I Up 252/2010 z dne 21. 10. 2010. 5 Tako Golob, P. v: Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Lexpera GV založba, 2019, str. 45. Enako VS RS v sklepu I Up 188/2019 z dne 22. 1. 2020. 6 Sodišče zgolj dodaja, da je v času izdaje Sklepa veljavni ZFPPIPP določal, da je treba na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti v zvezi s posameznim postopkom zaradi insolventnosti objaviti v relevantnem delu tudi: sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti in vse sklepe, izdane v glavnem postopku zaradi insolventnosti, razen (med drugim) sklepa o začetku postopka osebnega stečaja (prva alineja 2. točke prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP). 7 Sklep VS RS I Up 252/2010 z dne 21. 10. 2010. 8 Tako Golob, P. v: Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Lexpera GV založba, 2019, str. 45. Enako VS RS v sklepu I Up 188/2019 z dne 22. 1. 2020.