Jedro

Zapustnikov brat, ki ne izpolnjuje pogojev iz 2. odst. 25. čl. ZD in zato ni nujni dedič, ne more zahtevati vračanje darila, ki ga je zapustnik dal svoji ženi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino spada nepremičnina pod vl. št. 559 k.o.- mesto in upravičenje iz naslova izdanega lastninskega certifikata št. 02 v znesku 400.000,00 SIT, vložen v d.d. 21, Ljubljana. Nadalje je ugotovilo, da je bil zapustnik poročen, vendar brez otrok, oporoke pa ni naredil, zato nastopi zakonito dedovanje, h kateremu so bili pozvani dediči zap. vdova V.Ž., zap. sestra S.T., zap. brat A.Ž., sedanji pritožnik, po pokojnem bratu zapustnice S.Ž. pa še zap. nečak A.Ž., zap. nečak S.Ž., po zapustničini pokojni nečakinji F.P. pa njena hči mld. M.P., ter zap. polsestra A.P.. Nadalje je ugotovilo, da je zap. vdova iz naslova zakonske skupnosti s pokojnikom uveljavljala na zapustnikovih nepremičninah 1/2 tega premoženja, kar so ji vsi dediči priznali tako, da spada v zapuščino le 1/2 nepremičnin. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju nadalje razglasilo, da so dediči na podlagi zakona po pokojnem zapustniku zap. vdova V.Ž. do 3/4 zapustnikovega nepremičnega premoženja in do 1/2 njegovega premičnega premoženja, zap. sestra S.T., zap. brat A.Ž. (pritožnik), zap. polsestra A.P. vsak do 1/16 zap. nepremičnega premoženja in vsak do 1/8 zap. premičnega premoženja, zap. nečak S.Ž. pa do 2/48 zap. nepremičnega premoženja in do 2/24 zap. premičnega premoženja, po pokojni nečakinji F.P. pa njena hči mld. M.P. do 1/48 zap. nepremičnega premoženja in do 1/24 zap. premičnega premoženja.

Proti navedenemu sklepu je pravočasno pritožbo vložil zakoniti dedič, brat zapustnika A.Ž., ki v laični pritožbi navaja, da mu je sodnica na razpravi povedala, da pokojni brat ni napravil oporoke in da zato nastopi dedovanje po zakonu: polovico premoženja naj bi dedovala vdova, drugo polovico pa ostali dediči. S tem se je strinjal. Sodnico je tudi opozoril, da je pokojni brat vse premoženje pridobil že pred sklenitvijo zakonske zveze. To je na razpravi potrdila tudi bratova vdova. Na njegovo vprašanje, kaj je predmet dedovanja, je sodnica povedala, da približno 800 m2 zemljišča, hiša in gospodarska poslopja. Ker drugi dediči niso bili prisotni, je sodnica povedala, da bo sklicala še eno obravnavo, ko naj bodo prisotni še manjkajoči dediči, njemu pa ni treba več priti. Podpisati mu je dala dokument, da se z zgoraj navedenimi ugotovitvami strinja. Na razpravo dne 12.11.1998 ni bil povabljen. Potem je prejel izpodbijani sklep, na katerega daje naslednje pripombe: Njegov pokojni brat (zapustnik) je pred sklenitvijo zakonske zveze z dedovanjem pridobil 2972 m2 kmetijskega zemljišča in 103 m2 gradbenih objektov (hiša, gospodarska poslopja). Leta 1994 je prodal 518 m2 zemljišča. Torej je predmet dedovanja 2.454 m2 zemljišča in 103 m2 gradbenih objektov. V sklepu o dedovanju pa je navedena samo vl. št. 559 - kmetijsko zemljišče v izmeri 860 m2 in poslopja. Podatke je dobil v zemljiški knjigi v Trbovljah, kjer je tudi zaprosil za kronološki izpis, ki ga bo sodišču posredoval takoj po prejemu. V zemljiški knjigi je razvidno, da je pokojni brat ob poroki podaril ženi V.Ž.skupaj 1594 m2 kmetijskega zemljišča. Ker se vrednejša darila, kar zemljišče sredi mesta vsekakor je, vštevajo v dedne deleže, smatra, da je vdova s tem darilom že prejela svoj dedni delež. Tudi to darilo je vpisano v zemljiški knjigi in bo razvidno iz izpisa. Ker je sodnico osebno opozoril, da je brat pridobil vse premoženje pred sklenitvijo zakonske zveze, se ne more strinjati z izdanim sklepom, da vdova, kljub temu, da ji je bilo podarjeno približno 1/2 vsega premoženja, ki ni bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze, deduje še tako, kot je zapisano v sklepu. Meni, da vdove s pravilnim, po zakonu določenim dedovanjem, ne bodo materialno in socialno ogrozili, saj prejema po pokojnem bratu tudi sorazmerno lepo družinsko pokojnino. Pritožnik prosi, da se te pripombe obravnavajo kot pritožba in da se sklep ustrezno popravi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik na zapuščinski obravnavi dne 10.7.1997 podal izjavo, da se prijavlja k zakonitemu dedovanju in sprejme pripadajoči zakoniti delež ter hkrati priznava zapustnikovi vdovi 1/2 iz naslova zakonske skupnosti s pokojnikom. Te izjave pritožnik v pritožbi ne zanika in je tudi ne izpodbija. Iz njegove pritožbe smiselno izhaja, da zahteva, da se v tem zapuščinskem postopku upošteva darilo, ki ga je zapustnik ob oporoki daroval sedanji zapustnikovi vdovi. To pa pomeni, da zahteva vrnitev darila, ki naj bi ga prejela zap. vdova, kar pa sicer iz zemljiškoknjižnega izpiska Okrajnega sodišča v Trbovljah, ki ga je po vloženi pritožbi pritožnik poslal sodišču prve stopnje, niti ne izhaja. Tako pravico pa imajo le nujni dediči, kar pa pritožnik, ki je zapustnikov brat, ni. Po določbi 2. odstavka 25. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) so bratje in sestre pokojnika nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Kaj takega pa pritožnik niti v postopku pred sodiščem prve stopnje in tudi sedaj v pritožbi sploh ne zatrjuje. Treba je torej šteti, da pritožnik ni nujni dedič. Le nujni dediči pa imajo po določbi 26. člena ZD pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati, ta del zapuščine pa je nujni delež.

Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo in v skladu z določbo 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD neutemeljeno pritožbo dediča A.Ž. zavrnilo in izpodbijani sklep o dedovanju potrdilo, ker se je prepričalo, da je pravilen in zakonit.