Jedro

Pri odmeri nagrade za zastopanje na narokih in za pripravljalne vloge v nepravdnem postopku se smiselno upoštevajo določila tar. št. 19 OT in 20 OT.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: tožena stranka) Okrožnega sodišča v Ljubljani tožniku kot odvetniku priznal nagrado v višini 3.975,97 EUR, v presežku pa zahtevek zavrnil. 2. Iz obrazložitve je razvidno, da je bil tožnik kot odvetnik z odločbo Bpp 185/2012 z dne 26. 1. 2012 dodeljen prosilki za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) za nudenje izredne za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v nepravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v zadevi N 23/2007, zaradi razdružitve skupnega premoženja ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, razen plačila sodnih taks. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik napotnico pravočasno vrnil in predlagal, da se mu za opravljeno delo prizna nagrada in potrebne izdatke, povečane za 22 % DDV, v skupni višini 4.994,01 EUR. Tožena stranka tožnikovemu predlogu za odmero stroškov ni ugodila v celoti. Nagrada mu je bila odmerjena skladno z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT), ker se je sodni postopek začel v času veljavnosti te tarife. Tožena stranka je tožniku odmerila nagrado ob upoštevanju vrednosti predmeta v nepravdnem postopku, ki je znašala 290.000,00 EUR (2.000 točk po tar. št. 18/1). Tožniku je po tar. št. 22/1a OT v zvezi s tar. št. 18/1 OT za prvo pripravljalno vlogo priznala nagrado v višini 1.000 točk, po tar. št. 22/2b OT, za zastopanje upravičenke na naroku na kraju samem pa nagrado v višini 1.000 točk. Nadalje po 7. členu OT za urnino na tem naroku v višini 150 točk in za odsotnost iz pisarne 20 točk, za obrazloženo vlogo z dne 26. 9. 2012 po tar. št. 39/3 OT nagrado v višini 50 točk, za drugo pripravljalno vlogo po tar. št. 22/1a OT v zvezi s tar. št. 19/2 OT nagrado v višini 750 točk, za tretjo pripravljalno vlogo po tar. št. 22/1a OT v zvezi s tar. št. 19/3 OT nagrado v višini 500 točk, za zastopanje upravičenke na naroku dne 6. 6. 2013 po tar. št. 22/b OT v zvezi s tar. št. 20/2 OT, nagrado v višini 500 točk, za urnino na tem naroku po 7. členu OT nagrado v višini 50 točk, za zastopanje upravičenke na zadnjem naroku po tar. št. 22/2b OT v zvezi s tar. št. 20/2 OT nagrado v višini 500 točk in po tar. št. 22/3a OT za pritožbo zoper končno sodno odločbo nagrado v višini 2.500 točk. Tožena stranka je pri odmeri nagrade za zastopanje na narokih in za pripravljalne vloge po ustaljeni sodni praksi v podobnih primerih smiselno upoštevala določila tar. št. 19 OT in tar. št. 20 OT, ki velja za pravdne postopke in določa nižje nagrade za drugo in nadaljnje pripravljalne vloge ter za zastopanje na drugem in nadaljnjih narokih. Skupna višina priznane nagrade tako znaša 7.020 točk. Po 13. členu OT je tožniku tožena stranka priznala še pavšalne potrebne izdatke v višini 80,2 točke (2 % od 1000 točk nagrade in 1 % za presežek nagrade nad 1000 točkami). Skupna višina priznane nagrade in pavšalnih izdatkov tako znaša 7.100,2 točke, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 3.258,99 EUR. Skupni znesek z DDV pa znaša 3.975,97 EUR.

3. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da vrednost spornega predmeta ni sporna, prav tako ni sporna uporaba materialnega prava. Po tožnikovem mnenju je sporna uporaba tarifnih številk, ko tožena stranka samostojno tarifno številko iz samostojnega oddelka IX – NEPRAVDNI POSTOPEK po svoje kreira in prilagaja na pravila iz predhodnega oddelka VII (pravilno VIII) – PRAVDNI POSTOPEK, z zmotno in nepravilno razlago iz razloga, da se nepravdna tarifa glede vrednosti navezuje in sklicuje na tar. št. 18/1, ki vsebuje vrednostno tabelo. Nepravdna tarifa se niti slučajno ne navezuje na ostale tarifne številke, ki samostojno obravnavajo obravnave v pravdnem v pravdnem postopku. Tožnik vlaga tožbo le na nepriznani del nagrade za zastopanje na naroku dne 6. 6. 2013 ter za zastopanje na naslednjem, zadnjem naroku, ko je tožena stranka pri odmeri nagrade le-to napačno vrednostno razpolovila. V izpodbijanem sklepu je tožena stranka navedla, da je upoštevala pravila nepravdnega postopka (kar pomeni prvo „zmanjšanje“ izhodiščnih vrednosti iz tar. št. 18 OT), vendar pa je v nadaljevanju nagrado, ki je predvidena na nepravdni postopek zmanjševala še v smislu nekega dodatnega zmanjševanja nagrade za pravdni postopek (zmanjšanje z že upoštevanim zmanjšanjem). Tožena stranka je ravnala napačno, protipravno in v nasprotju z OT. Glede na navedeno tožnik predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožniku prizna poleg priznane nagrade še nagrado in potrebne izdatke za izvajanje BPP v višini 565,57 EUR, oziroma podrejeno, da se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V zadevi je sporno, ali je tožena stranka pravilno izračunala in izplačala stroške tožniku (odvetniku) za nudenje BPP, na podlagi v tej zadevi obravnavane napotnice za pravno svetovanje in zastopanje v predmetni zadevi. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila z odločbo tožene stranke Bpp 185/2012 z dne 26. 1. 2012 upravičenki dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje v nepravdnem postopku, ki se vodil pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod N 23/2007 zaradi razdružitve skupnega premoženja, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, razen plačila sodnih taks in da je bil upravičenki določen za nudenje BPP tožnik. Tožnik je pravočasno priglasil stroške, ki mu jih je tožena stranka priznala le delno, v znesku 3.975,97 EUR, v preostalem delu pa je tožnikov zahtevek zavrnila.

7. Med strankama ostaja sporno vprašanje ali je tožena stranka pravilno odmerila nagrado za zastopanje na naroku z dne 6. 6. 2013 ter za zastopanje na naslednjem, zadnjem naroku, torej ali je tožena stranka v tem delu pravilno uporabila materialno pravo. Tožnik namreč vlaga tožbo le v tem delu, zoper priznani del, ki po mnenju tožnika ni sporen, pa nima niti pravnega interesa za vložitev tožbe.

8. V konkretnem primeru je sporno, da je tožena stranka za zastopanje upravičenke na naroku 6. 6. 2013 in na zadnjem naroku, po tar. št. 22/2b OT v zvezi s tar. št. 20/2 OT, tožniku priznala nagrado v višini 500 točk za narok z dne 6. 6. 2013 in za zastopanje na zadnjem naroku 500 točk. Tožnik meni, da je tožena stranka sestavila neko novo normo, ki je napačna.

9. Na podlagi tar. št. 22/2b OT se za zastopanje pri naroku, ogledu in delu izvedenca izven sodišča odvetniku prizna 50 % iz tar. št. 18/1 OT, kar v konkretnem primeru pomeni 1000 točk (50 % od 2000 točk). Vendar pa je treba upoštevati tudi tar. št. 20 OT, ki določa storitev zastopanja. V tar. št. 20/2 OT je določeno, da se za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na kateri se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, odvetniku prizna 50 % iz tar. št. 18 OT. Tar. št. 22/2b OT ni v nasprotju s tar. št. 20/2 OT in sodišče se strinja s toženo stranko, da se pri odmeri nagrade za zastopanje na narokih in za pripravljalne vloge smiselno upoštevajo določila tar. št. 19 OT in 20 OT. Po povedanem je tožena stranka tožniku za zastopanje upravičenke na naroku dne 6. 6. 2013 in na zadnjem naroku pravilno uporabila OT. Tožniku je po tar. št. 22/2b OT v povezavi s tar. št. 20/2 OT glede na vrednost spornega predmeta pravilno priznala za oba dejanja nagrado v višini 500 točk. 10. Po presoji sodišča je toženka pravilno uporabila materialno pravo, ki se nanj sklicuje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.