Jedro

Stroški državnega pravobranilstva RS se odmerjajo po splošnih določbah ZPP o povrnitvi stroškov, če državni pravobranilec RS zastopa državo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se 2. odst. izpodbijane sodbe spremeni tako, da je dolžan tožnik povrniti toženi stranki stroške postopka v višini 16.833,00 SIT (namesto 633,00 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila v 8 dneh in pod izvršbo.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pritožbene stroške v višini 10.633,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17.1.2003 do plačila v 8 dneh in pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v 1. odst. izpodbijane sodbe opr. št. Pd 269/2000 z dne 10.5.2001 zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na razveljavitev odločb prvotožene stranke št. Su 1003/2000-10 z dne 18.4.2000 in št. Su 266/2000 z dne 26.5.2000, na ugotovitev, da tožniku dne 18.4.2000 ni prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki in mu še traja z vsemi pravicami iz dela in po delu in naložitev drugotoženi stranki, da tožnika pozove nazaj na delo, ga razporedi k opravljanju del in nalog, ki jih je opravljal pred prenehanjem delovnega razmerja in mu za čas od 18.4.2000 do poziva na delo izplačati prikrajšanje pri plači v višini razlike njegove prejšnje in sedanje plače skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, zavrnilo je tožnikov zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov, v 2. odst. pa je odločilo, da je dolžan tožnik povrniti toženi stranki stroške postopka v višini 633,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe prve stopnje do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo.

Zoper odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka (2. odst. izpodbijane sodbe) se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka po 1. tč. 1. odst. 338. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava po 3. tč. 1. odst. 338. čl. in 355. čl. ZPP in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, sodbo v napadenem delu razveljavi v celoti in jo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo 162. čl. ZPP, saj državnemu pravobranilstvu ni priznalo nagrade za opravljena pravna opravila, čeprav mu ta nagrada na podlagi 2. odst. 151. čl. ZPP in določb Zakona o državnem pravobranilstvu, ki je v odnosu do ZPP specialni predpis, pripada.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002 - v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških postopka na ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, kar pomeni, da tožnik v tem individualnem delovnem sporu ni uspel. 1. odst. 154. čl. ZPP določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Na podlagi 162. čl. ZPP ima državni organ v primeru, če se udeležuje postopka kot stranka, pravico do povračila stroškov po določbah ZPP, nima pa pravice do nagrade. Ker je bila v tem individualnem delovnem sporu kot stranka v postopku udeležena država, ki jo je zastopalo Državno pravobranilstvo R Slovenije kot njen zakoniti zastopnik, je upravičena do povrnitve stroškov po splošnih določbah ZPP o povrnitvi stroškov. Določba 162. čl. ZPP se namreč uporablja le v primeru, ko se postopka v svojstvu stranke udeležuje državni organ. Navedeno je zaključiti tudi iz 1. odst. 7. čl. Zakona o državnem pravobranilstvu (Ur. l. RS, št. 20/97), v katerem sta ločeno navedeni dolžnosti državnega pravobranilstva, da zastopa državo na eni strani in organe države ter upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe, na drugi strani. V skladu s 16. čl. Zakona o državnem pravobranilstvu se stroški zastopanja državnega pravobranilstva pred sodišči obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah (v nadaljevanju OT, Ur. l. RS št. 7/95, 3/97, 62/98, 39/00). Glede na navedeno je dolžan tožnik ob upoštevanju že omenjenega 1. odst. 154. čl. ZPP toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, ki so ji nastali v postopku pred sodiščem prve stopnje in sicer stroške za sestavo odgovora na tožbo (tar. št. 10/1, c) v višini 80 točk, za zastopanje na dveh narokih za glavno obravnavo z dne 27.3.2001 in 10.5.2001 (tar. št. 10/3) 2 x 50 točk po OT in materialne stroške v višini 633,00 SIT, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v času odločanja pred sodiščem prve stopnje (90,00 SIT) znaša 16.833,00 SIT. 1. odst. 16. čl. OT namreč določa, da sodišče, ko odloča o povrnitvi stroškov zastopanja, upošteva vrednost točke po tarifi, veljavni na dan odmere, število točk pa po tarifi, veljavni v času izvršenega opravila.

Ker sta bili ob upoštevanju navedenega v postopku pred sodiščem prve stopnje nepravilno uporabljeni določbi 16. čl. Zakona o državnem pravobranilstvu in 162. čl. ZPP, je pritožbeno sodišče v skladu z 3. tč. 365. čl. ZPP spremenilo izpodbijani del sodbe v zvezi s stroški postopka in toženi stranki priznalo stroške postopka, ki so bili za pravdo potrebni.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 2. odst. 165. čl. ZPP, ki določa, da v primeru, če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, ali če to odločbo razveljavi in tožbo zavrže, odloči o stroških vsega postopka. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo stroške za sestavo pritožbe v višini 100 točk po OT (tar. št. 10/4) ter materialne in PTT stroške v višini 633,00 SIT in jih ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v času odločanja pred pritožbenim sodiščem (100,00 SIT) odmerilo na 10.633,00 SIT.