Jedro

Glede na podatke predloženih spisov je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da sta tožnici v upravnem postopku uveljavljali le ugovor, da se bodo z dovoljeno gradnjo poslabšali bivalni pogoji. Ta ugovor sta tožena stranka in sodišče prve stopnje pravilno presodila s sklicevanjem na oceno vplivov predvidenih posegov na okolje, ki vključuje tudi osončenje (del projektne dokumentacije PGD, ki jo je decembra 2003 izdelala gospodarska družba G d.o.o.). V navedeni dokumentaciji ni podlage za ugovor o poslabšanju bivalnih pogojev, dokazil o nasprotnem pa tožnici nista predložili.

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so vsi ugovori tožnic v tožbi (gradnja dimnika, strešnega okna in dozidava strehe) tožbene novote, ki so po določbi tretjega odstavka 14. člena ZUS nedopustne. Pritožbeni ugovor tožnic, da ne gre za novote, v podatkih spisa zato nima podlage.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Vsaka stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97, 70/2000, 92/2005 – odl. US in 45/2006 – odl. US) zavrnilo tožbo tožnic zoper odločbo tožene stranke z dne 1. 9. 2005. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnic zoper odločbo Upravne enote Brežice z dne 3. 3. 2005, s katero je prvostopenjski organ investitorjema A.A. in B.A. dovolil dozidavo in nadzidavo ter rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše ob tam navedenih pogojih.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe med drugim ugotavlja, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Določbe Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 (Ur. l. SRS, št. 110/2002, 47/2004 in 14/2005 – popr.) so bile pravilno uporabljene. Ugovora glede osenčenja sosednjega objekta in glede okoliščine, da je bil osnovni objekt zgrajen po letu 1967, sta neutemeljena, ostali ugovori pa so tožbene novote.

3. Tožnici v pritožbi uveljavljata vse pritožbene razloge, predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbi ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje in odločitev sodišču prve stopnje. Njuni ugovori glede gradnje dimnika, strešnega okna, dozidave strehe in o negativnem vplivu na njuna zemljišča, niso tožbene novote. Višje dele osnovnega objekta sta investitorja zgradila po letu 1967. Prav zaradi razjasnitve teh okoliščin bi bilo treba opraviti glavno obravnavo. Njun ugovor glede senčenja je utemeljen. Zaznamujeta stroške pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Stranki z interesom (investitorja), ki ju zastopa C.C., odvetnik v D., v odgovoru na pritožbo predlagata zavrnitev pritožbe. Pritrjujeta odločitvi in razlogom sodišča prve stopnje. Zaznamujeta stroške pritožbenega postopka.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. S 1. 1. 2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006), ki v prvem odstavku 107. člena določa, da Vrhovno sodišče vsa pred uveljavitvijo ZUS-1 vložena pravna sredstva v upravnem sporu obravnava po ZUS-1. Glede na kriterij iz drugega odstavka navedenega člena (ker je po prvem odstavku 3. člena ZGO-1 gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja in odstranitev objekta dovoljena na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja) se obravnavana pritožba, vložena po ZUS, obravnava kot pritožba po ZUS-1. 8. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje odločilo pravilno in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge, ki so skladni s podatki spisa in določbami ZGO-1. 9. Glede na podatke predloženih spisov je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da sta tožnici v upravnem postopku uveljavljali le ugovor, da se bodo z dovoljeno gradnjo poslabšali bivalni pogoji. Ta ugovor sta tožena stranka in sodišče prve stopnje pravilno presodila s sklicevanjem na oceno vplivov predvidenih posegov na okolje, ki vključuje tudi osončenje (del projektne dokumentacije PGD, ki jo je decembra 2003 izdelala gospodarska družba G. d.o.o.). V navedeni dokumentaciji ni podlage za ugovor o poslabšanju bivalnih pogojev, dokazil o nasprotnem pa tožnici nista predložili.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so vsi ugovori tožnic v tožbi (gradnja dimnika, strešnega okna in dozidava strehe) tožbene novote, ki so po določbi tretjega odstavka 14. člena ZUS nedopustne. Pritožbeni ugovor tožnic, da ne gre za novote, v podatkih spisa zato nima podlage, saj tega ugovora v pritožbi v upravnem postopku nista uveljavljali.

11. Kot to pravilno navaja že sodišče prve stopnje, je tožena stranka v pritožbenem postopku preverila in ugotovila, da je obstoječi objekt zgrajen pred letom 1967, zato je treba v skladu z določbo 197. člena ZGO-1 šteti, da ima uporabno dovoljenje in v posledici tega tudi gradbeno dovoljenje. Sodišče prve stopnje je tej ugotovitvi pritrdilo in se sklicevalo tudi na odločbo Občinske skupščine Brežice, Oddelka za gospodarstvo in finance z dne 15. 11. 1963, iz katerega izhaja, da je bila navedenega dne evidentirana nedovoljena gradnja stanovanjske hiše, ki naj bi jo zgradil B.A.. Tožnici nista predložili nobenega dokaza, ki bi kazal na to, da je bil osnovni objekt zgrajen pred letom 1967. Zato tudi ta ugovor tožnic, ponovljen v pritožbi, nima podlage.

12. Tudi ugovor, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti glavno obravnavo, da bi se zadeve razjasnile, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj ni opravilo glavne obravnave. Obrazložitev o tem, da tožnici nista navedli niti obrazložili, kaj naj bi se na glavni obravnavi dokazovalo, je skladen s podatki spisa. Kot to navaja že sodišče prve stopnje, je glavna obravnava zgolj sredstvo za izvajanje dokazov in zato mora biti strankin predlog obrazložen, stranka pa mora v njemu utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot golo zatrjevanje. Zato v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb postopka (četrti odstavek 72. člena ZUS).

13. Glede na navedeno je bila na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, postopek v upravnem sporu pa ni bil kršen. Zato pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. 14. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

15. Ker pritožnici s pritožbo nista uspeli, trpita sami svoje stroške postopka (prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Ker se v skladu z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upoštevajo samo tisti stroški, ki so bili potrebni, stranki z interesom pa sta v odgovoru na pritožbo le pritrjevali razlogom sodišča prve stopnje, ni podlage za sklep, da so bili ti stroški potrebni. Oboje navedeno pa v končni posledici pomeni, da vsaka od strank nosi svoje stroške v zvezi s pritožbenim postopkom.