Jedro

Če se je potomec v sporazumu s prednikom odpovedal dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti, se šteje, kot da je umrl pred zapustnikom. Zato se ne upošteva niti pri ugotavljanju kroga oseb, poklicanih k dedovanju, niti pri določanju velikosti in vrednosti dednih deležev.

Izrek

Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni - v točki II/1 izreka tako, da se delež 1/24 pri dedičih M. N., M.C.in J. B. spremeni v delež 1/18, delež 1/8 pri P. N. pa v delež 1/6, - v točki II/8 tako, da se delež 1/8 nadomesti z deležem 1/6, znesek 14.767,36 EUR pa z zneskom 19.689,82 EUR, - v točki II/9 tako, da se ugotovi, da znaša nujni dedni delež glede na obračunsko vrednost zapuščine za J.B., 6.563,27 EUR (in ne 4.922,45 EUR), - v točki II/11 tako, da se znesek 14.767,36 (EUR) nadomesti z zneskom 19.689,82 (EUR), znesek 7.092,89 EUR pa z zneskom 12.015,35 EUR, - v točki III/1 tako, da se znesek 7.092,89 EUR nadomesti z zneskom 12.015,35 EUR, besedilo "B. J. v višini 4.922,45 EUR" pa se nadomesti z besedilom "B. J. v višini 6.563,27 EUR"; sicer se pritožbi zavrneta in v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu, sklep o dedovanju potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine; da je zapustnica naredila pisno oporoko pred pričami; da oporoka vsebuje posamezna volila, ki so ugasnila, saj so predmeti volil prenehati obstajati; da je zapustnica določila izplačilo nujnih dednih deležev v denarju; da se je zapustničin sin J. N. še za življenja odpovedal dedovanju po zapustnici; da so ostali dediči priznali oporoko, se priglasili k dedovanju in dediščino po oporoki sprejeli oziroma uveljavljali nujne dedne deleže; za dediče po zapustnici razglasilo na podlagi oporoke ter nujnega dedovanja, zapustničino hči A. H. po določilih oporoke, zapustničine vnuke M. N., M.C. in J. B. do 1/24 vrednosti zapuščine, izplačane v denarju in zapustničinega sina P. N. do 1/8 vrednosti zapuščine, izplačane v denarju in odredilo, da je dolžna oporočna dedinja v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o dedovanju izplačati nujne dedne deleže P. N. v višini 7.092,89 EUR, M.N., M.i C. in J.B. pa vsakemu v višini 4.922,45 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Proti sklepu se pravočasno pritožujeta zapustničin sin P.N. in zapustničina vnukinja J. B..

Zapustničin sin P.N. se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in sicer zoper odločitve, v zvezi z volilom - parc. št. 86 k.o. ....., glede izplačila nujnega deleža, ugotovitve obsega zapuščine, vrednosti zapuščine in vrednosti darila pritožnika ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ustrezno spremeni, podrejeno pa v izpodbijanem obsegu sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da ga je zapustnica z oporoko določila za dediča in ne za volilojemnika. Mora dedovati zemljišče parc. št. 86 k.o. .... oziroma zemljišče, ki v naravi to sedaj predstavlja. Čeprav je to zemljišče sedaj del drugega zemljišča, kar je posledica komasacije, dediču pripada pravica do dedovanja tudi tega zemljišča, kar je bilo tudi sicer nesporno in predmet medsebojnih pogajanj dedičev. Še vedno obstaja tudi parc. št. 136/1 oziroma 136/2 k.o. ......., katere lastnik je na podlagi darilne pogodbe ter bo prepis tudi izvedel na svoje ime, na podlagi veljavne listine. Glede na napačno izhodišče sodišča prve stopnje, so napačna tudi nadaljnje ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi z volilom, obračunsko vrednostjo zapuščine in višino nujnega dednega deleža, ki naj se izplača pritožniku.

Oporočna dedinja A. H. je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Zapustničina vnukinja J.B. se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep o dedovanju spremeni tako, da zemljišče parc. št. 748 k.o. ..... v izmeri 6.924 m2, v naravi prisodi dedičem R. N., vsakemu do 1/3, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da so se otroci po pokojnem R. N. in oporočna dedinja A. H. strinjali, da se zemljišče parc. št. 748 k.o. ......, dodeli dedičem v naravi. Sodišče bi tudi lahko ustanovilo dedno pravico za pokojnega R. N., loči naj se zapuščina po J. N. in po R. N.. Ta postopek pa je sodišče preskočilo. Ker ji zemljišče ni bilo dodeljeno v naravi, pritožnica ne vidi smisla plačila cenitve, ki zanjo nima nobenega pomena. Tudi ni jasno, kakšen je delež pokojnega R. N. na imetju njegove pokojne matere, nedvomno mu pripada vrednost zemljišča, ki je navedena v oporoki. Sodišče je tudi avtomatično štelo, da so dedni deleži po pokojnem R. N. za njegove tri otroke, enaki. To pa ne drži, sodišče bi moralo upoštevati tudi zapuščino po pokojnemu R. N..

Oporočna dedinja A. H. je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožbi sta delno utemeljeni.

K pritožbi P.N.: Sklep o dedovanju je sodišče prve stopnje izdalo v skladu z zakonom, upoštevaje, da v oporoki navedeni parceli št. 86 in št. 92/2 k.o. ......, zaradi komasacije, ne obstajata več in v soglasju z dediči, izraženim na zapuščinski obravnavi dne 7.5.2008. Dediči so se potem, ko se več let niso mogli dogovoriti drugače (primerjaj ponujeni dedni dogovor, list. št. 84), strinjali, da se bo na podlagi cenitve (zoper katero niso imeli pripomb) izračunal njihov nujni dedni delež, ki se jim bo nato izplačal v denarju, v 30 dneh. Pritožbena navedba, da bi moralo sodišče P. N. razglasiti za dediča do dela parcele št. 827/2 k.o. ...., v površini 5.242 m2, je zato neutemeljena. Tudi ni bistveno, ali je šteti P. N. za dediča ali za volilojemnika. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo, da glede na to, da P. N. darilne pogodbe glede parc. št. 136/1 in parc. št. 136/2 k.o. ......, ni izvedel v zemljiški knjigi (lastninska pravica pa se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo in ne že s sklenitvijo pogodbe), teh parcel ni mogoče izključiti iz obsega zapuščine. Kolikor dedič razpolaga z veljavno darilno pogodbo, bo moral vpis v zemljiško knjigo sedaj urejati z oporočno dedinjo, A. H..

Pač pa je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje pravilno uporabo materialnega prava, delno vseeno poseglo v izpodbijani sklep. Zapustnica je imela štiri otroke, A. H., P. N., R. N. in J. N.. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je J. N. še za življenja odpovedal dedovanju po zapustnici (na podlagi določbe 137. člena Zakona o dedovanju - ZD), pri čemer taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal. Šteje se torej, kot da je J. N. umrl pred zapustnico, zato se ne upošteva pri ugotavljanju kroga oseb, poklicanih k dedovanju, niti pri določanju velikosti dednih deležev. K dedovanju so zato poklicani le zapustničina hči A. H., zapustničin sin P.N. in potomci zapustničinega preje umrlega sina R. N., M. N., M. C. in J. B.. To pa pomeni, da znaša nujni dedni delež zapustničinega sina P. N. 1/6 vrednosti zapuščine, in ne 1/8, kot je odločilo sodišče. Njegov nujni dedni delež tako znaša v denarju 19.689,82 EUR (in ne 14.767,36 EUR). Upoštevaje, da je od tega zneska potrebno odšteti vrednost darila v višini 7.674,47 EUR, je sedaj dolžna A.H.P. N. izplačati znesek 12.015,35 EUR in ne 7.092,89 EUR.

V tem obsegu je pritožbeno sodišče pritožbi P.N. ugodilo in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju - ZD), sicer pa je pritožbo zavrnilo in sklep v preostalem izpodbijanem delu, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

K pritožbi J.B.: Kar je bilo povedano glede izplačila nujnih dednih deležev v denarju, velja tudi v zvezi s pritožbo te dedinje. Pritožbena navedba, da dedičem po zapustničinem preje umrlem sinu R.N., pripada zapuščina v naravi in sicer novo nastala parcela št. 748 k.o. ...... (namesto parc. št. 92/2 travnik, ki je zaradi komasacije ni več), je zato neupoštevna. Pritožba je nerazumljiva v delu, ko govori o potrebnosti ustanovitve dednega deleža za pokojnega R. N. oziroma njegove dediče. R. N. je umrl pred zapustnico, zato ne more biti dedič po njej, pač pa na podlagi vstopne pravice, njegovi potomci, zapustničini vnuki. Ti dedujejo po enakih dednih deležih in so pritožbene navedbe v zvezi s tem nerazumljive in neutemeljene.

Pač pa je pritožbeno sodišče, tako kot pri P. N., po uradni dolžnosti, upoštevajoč pravilno uporabo materialnega prava, tudi glede pritožnice, zapustničine vnukinje J. B. kolikor se nanaša na ugotovljeno velikost in vrednost njenega nujnega dednega deleža, poseglo v odločitev sodišča prve stopnje. Kot že povedano, so k dedovanju poklicani le zapustničina potomca A. H. in P.N., in potomci zapustničinega preje umrlega sina R. N.. Nujni dedni delež J. B., M. N. in M. C. je torej 1/18 za vsakega in ne 1/24, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Zato je pritožbeno sodišče poseglo v to odločitev in to ne samo glede pritožnice J. B., temveč tudi glede sodedičev M. N. in M.C., saj zakoniti in ne nujni dedni deleži sorodnikov v isti liniji, ne morejo biti različni. V odločitev, koliko vrednostno znaša ta njihov dedni delež pa je pritožbeno sodišče lahko poseglo le v odločitev, ki se nanaša na pritožnico, J. B.. Ni pa moglo poseči v odločitev, koliko znaša vrednostno nujni dedni delež M. N. in M. C., saj se ta dva dediča zoper sklep o dedovanju nista pritožila. Upoštevaje višino nujnega dednega deleža, ki je sedaj 1/18, tako J. B. pripada denarno 6.563,27 EUR in ne le 4.922,45 EUR, kot je odločilo sodišče prve stopnje.

Upoštevaje navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), sicer pa je tudi pritožbo J. B. zavrnilo in v preostalem izpodbijanem delu, sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Če na kakšno pritožbeno navedbo ni bilo odgovorjeno, ne gre za odločitev pomembno navedbo (1. odst. 360. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.