Jedro

V postopku vzpostavitve etažne lastnine je sodišče v obstoječe katastrsko stanje stavbe oziroma njenih delov dolžno poseči v primerih, predvidenih z zakonom. V obravnavani zadevi je verjetno, da so katastrski podatki pravilni, verjetnost pa je - v postopku po ZVEtL-1 - zadosten standard materialne resnice. V postopku po ZVEtL-1 sodišče o spornih vprašanjih odloča - v skladu s predpisanimi dokaznimi pravili in domnevami - v korist udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno in postopka ne prekinja. Táko - poenostavljeno - rešitev terja namen postopka, ki je v tem, da se vzpostavi etažna lastnina; spori posameznih udeležencev ne smejo zavirati vzpostavitve etažne lastnine. Pritožničine pravice kljub temu niso kršene, saj ji je zagotovljeno naknadno sodno varstvo v rednih postopkih, predvidenih s sistemskimi pravili. Svoje stališče, da je pri izdelavi elaborata, ki je bil podlaga za vpis stavbe in posameznih delov v kataster stavb prišlo do napake, bo pritožnica lahko uveljavljala v posebnem postopku, v skladu s splošnimi predpisi. Izpodbijana odločba namreč ni materialno pravnomočna, saj je s 35. členom ZVEtL-1 predvidno, da po vzpostavitvi etažne lastnine udeleženci postopka medsebojne spore rešujejo v ločenih postopkih v skladu s splošnimi predpisi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da upravnik ni več samostojni udeleženec tega postopka, ampak nastopa kot zakoniti zastopnik skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe C. 1, 2 in 3, Ljubljana. Ugodilo je dvema prijavama udeležbe (I. in II. točka izreka). Dovolilo je vzpostavitev treh zemljiškoknjižnih listin (III. točka izreka). Na stavbi z identifikacijsko številko 0000-111, ki je v zemljiški knjigi že vpisana – njeni posamezni in splošni skupni deli so že vpisani v zemljiški knjigi – je dokončalo vzpostavitev etažne lastnine. Nekatere od posameznih delov je določilo za splošne skupne dele; za splošne skupne dele je določilo tudi terase, stopnišče in hodnik. Ugotovilo je idealne deleže vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe na splošnih skupnih delih stavbe. Določilo je posebne skupne dele stavbe in vzpostavilo solastninsko pravico za nekatere od vsakokratnih lastnikov posameznih delov. Ugotovilo je lastnike treh posameznih delov stavbe, glede ostalih pa ohranilo lastninsko pravico, izvedene pravice in pravna dejstva (IV. do XVII. točka izreka).

2. Pritožuje se lastnica posameznega dela ID 0000-111-252 – stanovanja v pritličju na C. 3. Predlaga razveljavitev sklepa in odločitev, da je kletni prostor ID 0000-111-201 sestavni del njenega stanovanja ID znak 0000-111-252. Navaja, da je udeležbo v postopku prijavila, ker želi zaščititi svojo lastnino. Njeno stanovanje je bilo v zemljiško knjigo napačno vpisano z navedbo, da mu pripada klet z oznako ID 0000-111-252. Klet, katero vse od nakupa uporablja in so jo uporabljali tudi njeni pravni predniki, ima oznako ID 0000-111-201. Iz pogodbe št. ... z dne 28. 2. 1992 je razvidno, da je kupljena tudi klet. Iz elaborata je razvidno, da klet, ki naj bi sodila k njenemu stanovanju, ne obstaja. Klet ID 0000-111-201, ki jo uporablja, je vpisana v korist Javnega stanovanjskega sklada MOL. Dne 19. 3. 2015 je MOL izročila ključke zamenjane ključavnice in povrnila škodo, ki ji jo je povzročila s protipravnim prevzemom posesti in izpraznitvijo kleti. Dne 19. 3. 2015 je bil podpisan Dogovor o povračilu škode. Na osnovi teh dejstev izključuje dvom o lastništvu kleti, ki jo uporablja. Navaja, da že več let opozarja, da bi bilo treba ponovno opredeliti kletne prostore, ker njihovo število kaže, da kleti vsem stanovanjskim enotam ne pripadajo.

3. Javni stanovanjski sklad MOL je na pritožbo odgovoril. Predlaga zavrnitev pritožbe. Navaja, da je lastnik posameznega dela stavbe z ID številko 0000-111-201, ki v naravi predstavlja stanovanjsko enoto št. 1 v izmeri 74,02 m2 s pripadajočo shrambo v kleti v izmeri 1,44 m2, oboje na naslovu C. 3. Lastnino je pridobil na podlagi Pogodbe o prenosu lastninske pravice opr. št. ..., ki jo je 7. 11. 2008 sklenil z MOL. Da stanovanju pripada kletni prostor, je razvidno tudi iz drugih listin. Pravna prednica MOL – Občina Ljubljana X – je stanovanje leta 1967 dodelila imetniku stanovanjske pravice A. A. V stanovanjski pogodbi št. ... z dne 2. 2. 1967 je navedeno, da k stanovanju sodi tudi stranski prostor – klet. Po tem, ko je A. izpraznil stanovanje, je Občina Ljubljana X stanovanje z odločbo ... z dne 20. 11. 1973 dodelila Postaji milice Ljubljana X za potrebe samskih delavcev. Da stanovanju pripada kletna shramba, je razvidno tudi iz Zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja z dne 29. 1. 1984. Iz zapisnika je razvidno, da je Javni stanovanjski sklad MOL od Policijske postaje Ljubljana stanovanje prevzel 9. 5. 2014. Pri primopredaji je bilo ugotovljeno, da stanovalec (delavec policije) kletne shrambe ni uporabljal in tudi ni izročil njenih ključev; strinjal se je, da so predmeti, če so v shrambi, last Javnega sklada MOL in se lahko odpeljejo na deponijo. Ob prenovi stanovanja, katerega lego je ugotovil iz etažnega načrta, je lastnik klet izpraznil. Kasneje je bilo ugotovljeno, da klet uporablja pritožnica, lastnica posameznega dela 0000-111-252 oziroma njen najemnik. Zaradi mirne rešitve spora je bila oškodovancema (pritožnici in njenemu najemniku) izplačana odškodnina in izročeni ključi kleti. S tem pa ni priznana pritožničina lastninska pravica na kletnem prostoru. Kletni prostor je last Javnega stanovanjskega sklada MOL; kar bo le-ta uveljavljal v ustreznih postopkih. Skladno z etažnim načrtom iz leta 2001 ima klet enako številko kot stanovanje. Lastninska pravica je bila vpisana na pravnega prednika (MOL), sedaj pa na Javni stanovanjski sklad MOL. Začasna neuporaba kleti s strani najemnikov – delavcev policije – do spremembe lastninskega stanja ni privedla. Morebitno soglasje najemnikov, da klet uporablja pritožnica, nima pravnih posledic. Pritožničino sklicevanje na napako v etažnem načrtu iz leta 2001 ni utemeljeno z listinami. Elaborat je izdelan bodisi na osnovi ogledov, bodisi na podlagi gradbenega načrta, pri čemer oba načina potrjujeta dejstvo, da sporna kletna shramba pripada Javnemu stanovanjskemu skladu MOL.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vpis stavbe št. 0000-111 v kataster stavb in zemljiško knjigo je bil izveden pred uvedbo tega nepravdnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine. V tem nepravdnem postopku je bilo obstoječe zemljiškoknjižno stanje stavbe spremenjeno tako, da sto bili nekateri deli na novo vpisani, nekateri posamezni deli opredeljeni za splošne skupne dele, nekateri posamezni deli pa za posebne skupne dele. V zemljiškoknjižno in katastrsko stanje pritožničinega posebnega dela ID 0000-111-252 in posebnega dela v lasti Javnega stanovanjskega sklada MOL ID 0000-111-201 v tem postopku ni bilo poseženo.

6. Pritožnica (lastnica posebnega dela ID 0000-111-252) zatrjuje svoje lastništvo kletnega prostora, ki je sestavni del posebnega dela ID 0000-111-201 (v lasti Javnega stanovanjskega sklada MOL). Ker je predmet stvarnih pravic in s tem tudi stvarnopravnih razpolaganj lahko zgolj individualno določena samostojna stvar (7. čl. Stvarnopravnega zakonika – SPZ) in del stvari ne more biti predmet stvarnih pravic, bi bilo spremembo lastništva spornega kletnega prostora mogoče doseči le tako, da bi sporni del posameznega dela ID 0000-111-201 pridobil stvarnopravno samostojnost ali postal del nepremičnine ID 0000-111-252. To bi bilo mogoče doseči samo s posegom v katastrske podatke stavbe št. 111 in njenih delov.

7. V tem pritožbenem postopku je torej sporno, ali bi bilo prvostopenjsko sodišče dolžno poseči tudi v katastrsko stanje nepremičnin ID 0000-111-252 in ID 0000-111-201. Sodišče je za spremembe vpisov v katastru stavb dolžno poskrbeti, če ugotovi očitno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb, ali če o tem, da se izvedejo spremembe oz. nov vpis, med udeleženci ni spora (prvi odstavek 28 čl. Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, v nadaljevanju ZVEtL-1). Soglasja udeležencev za spremembo katastrskega stanja – oddvojitev dela nepremičnine ID 0000-111-201 zaradi spremembe lastništva – ni. Javni stanovanjski sklad MOL trdi, da je izključni lastnik celotne nepremičnine ID 0000-111-201, vključno s spornim kletnim prostorom.

8. Pritožbeno sodišče soglaša, da v tem postopku za vzpostavitev (dokončanje) etažne lastnine ni pogojev za poseganje v obstoječe katastrsko stanje posameznih delov ID 0000-111-252 in ID 0000-111-201. V pogodbi ... z dne 7. 2. 1967, na katero se med navedenimi dokazi sklicuje pritožnica, kletni prostor ni omenjen (navedeno je, da stanovanjski enoti pripada trajna pravica uporabe skupnih prostorov, med drugim kleti za ozimnico, pralnica z napravami v njej, prostor za sušenje perila, stopnic, hodnikov itd). V kupoprodajni pogodbi z dne 7. 11. 1991, s katero je bilo pritožničino stanovanje v postopku lastninjenja po Stanovanjskem zakonu1 prodano B. B. in v kupoprodajni pogodbi z dne 7. 7. 2000 se kot sestavni del stanovanja omenjena klet v izmeri 0,70 m2, kar ne ustreza velikosti spornega kletnega prostora. Dejstvo, da je sestavni del stanovanja ID 0000-111-201 tudi kletni prostor, potrjujejo listine: stanovanjska pogodba z A. A., zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja.

9. Pogodbe, ki tvorijo verigo pravnih poslov za pritožničin posebni del in druge listine torej ne izključujejo, da je sporni kletni prostor sestavni del nepremičnine ID 0000-111-201, kakor izkazujejo podatki katastra stavb. Verjetno je, da so katastrski podatki pravilni; verjetnost pa je zadosten standard materialne resnice v postopku po ZVEtL-1. V postopku po ZVEtL-1 sodišče o spornih vprašanjih odloča – v skladu s predpisanimi dokaznimi pravili in domnevami – v korist udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno in postopka ne prekinja (18. in 24. čl. ZVEtL-1). Táko – poenostavljeno – rešitev terja namen postopka, ki je v tem, da se vzpostavi etažna lastnina; spori posameznih udeležencev ne smejo zavirati vzpostavitve etažne lastnine. Pritožničine pravice kljub temu niso kršene, saj ji je zagotovljeno naknadno sodno varstvo v rednih postopkih, predvidenih s sistemskimi pravili. Svoje stališče, da je pri izdelavi elaborata, ki je bil podlaga za vpis stavbe in posameznih delov v kataster stavb prišlo do napake, bo pritožnica lahko uveljavljala v posebnem postopku, v skladu s splošnimi predpisi. Izpodbijana odločba namreč ni materialno pravnomočna, saj je s 35. čl. ZVEtL-1 predvidno, da po vzpostavitvi etažne lastnine udeleženci postopka medsebojne spore rešujejo v ločenih postopkih v skladu s splošnimi predpisi. Táko je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, izraženo v 30. in 44. točki obrazložitve.

10. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, da je v izpodbijanem sklepu kot lastnika nepremičnine ID 0000-111-201, katere del je sporni kletni prostor, povzelo Javni stanovanjski sklad MOL. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena.

1 Uradni list RS, št. 18/91