Jedro

Stališče, da je edini dokaz o največji dovoljeni masi vozila lahko le vpis v prometno dovoljenje, ki je javna listina, je pravno zmotno.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je z izpodbijano sodbo kršena določba prve alineje prvega odstavka 77a. člena Zakona o javnih cestah.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ, DARS d. d. je s plačilnim nalogom 00218999909428 z dne 6. 4. 2011 storilca prekrška B. J. spoznal za odgovornega storitve prekrška po prvi alineji prvega odstavka 77. a člena Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC) ter mu izrekel globo v višini 300,00 EUR. Okrajno sodišče na Vrhniki je z izpodbijano sodbo storilčevi zahtevi za sodno varstvo ugodilo, izpodbijani plačilni nalog na podlagi prve točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) spremenilo in postopek o prekršku ustavilo. Sodišče je odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec, kot navaja v uvodu zahteve, zaradi kršitve po 1. točki 156. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena in prvo alinejo 62. člena ZP-1. V obrazložitvi zahteve navaja, da je pravno zmotno stališče sodišča, da je edini dokaz o največji dovoljeni masi vozila vpis v prometno dovoljenje, ki je javna listina. Kakor za vsako drugo dejstvo, je tudi za dokazovanje mase vozila dopustno uporabiti vse dokaze, ki jih dovoljuje ZP-1. Poudarja, da je sodišče v razlogih sodbe ugotovilo, da je dovoljena masa vozila presegala 3.500,00 kilogramov, zato je očitno, da je bil prekršek storjen. Vrhovnemu sodišču predlaga, da ugotovi, da je bil zaradi zmotne razlage predpisa kršeno določilo prve alineje prvega odstavka 77. a člena ZP-1. 3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu prekrška. O zahtevi za varstvo zakonitosti se je izjavil storilčev zagovornik, ki je navedel, da zahteva uveljavlja dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče ter da tehnični podatki proizvajalca vozila ne zadoščajo za izpodbijanje tistega, kar je navedeno v prometnem dovoljenju, ki je javna listina. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.

B.

4. Prekrškovni organ je z uvodoma navedenim plačilnim nalogom storilca prekrška spoznal za odgovornega storitve prekrška po prvi alineji prvega odstavka 77a. člena ZJC, ki ga stori cestninski zavezanec, ki brez plačila cestnine za uporabo cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta prevozi točko cestninjenja, pa bi cestnino moral plačati. Po določbi osmega odstavka 11.a člena ZJC se cestnina za določen čas plača za uporabo cestninske ceste z motornim vozilom, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500,00 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila.

5. Iz kratkega opisa dejanskega stanja, priloženega plačilnemu nalogu, izhaja, da je B. J. dne 14. 1. 2011 ob 15.45 uri vozil avtobus, katerega največja dovoljena masa presega 3500 kg po cestninski cesti A1 v smeri Vrhnike in je na cestninski postaji Vrhnika, ne da bi plačal cestnino za uporabo cestninske ceste, po vinjetni stezi, ki je namenjena za prehod vozil, ki ne presegajo 3.500 kg največje dovoljene mase vozila, prevozil točko cestninjenja, čeprav bi cestnino moral plačati. Iz dopisa in njemu priloženega izpisa tehničnih podatkov zastopnika Mercedes - Benz za Slovenijo, ki ga je prekrškovni organ skupaj z zahtevo za sodno varstvo posredoval sodišču izhaja, da največja dovoljena skupna masa vozila s katerim je bil storjen prekršek znaša 4.600 kilogramov.

6. Okrajno sodišče na Vrhniki je z izpodbijano sodbo zahtevi za sodno varstvo ugodilo in postopek o prekršku ustavilo. V razlogih izpodbijane sodbe je sodišče navedlo, da je (kakor je ugotovil tudi prekrškovni organ) iz podatkov, pridobljenih od zastopnika proizvajalca vozil Mercedes – Benz razvidno, da najvišja dovoljena masa inkriminiranega vozila znaša 4.600 kilogramov, vendar pa v prometnem dovoljenju za to vozilo, ki je javna listina, ti podatki niso navedeni oziroma je v prometnem dovoljenju v tej rubriki vpisana največja dovoljena masa 0. Sodišče v razlogih sodbe zaključuje, da bi za omenjeni prekršek šlo v primeru, če bi bila največja dovoljena masa 4.600 kilogramov vpisana v prometnem dovoljenju omenjenega vozila.

7. Pritrditi je potrebno zahtevi za varstvo zakonitosti, da je stališče v izpodbijani pravnomočni sodbi, da je edini dokaz o največji dovoljeni masi vozila lahko le vpis v prometno dovoljenje, ki je javna listina, pravno zmotno. Nobena določba ZJC ne določa, da je mogoče največjo dovoljeno maso vozila ugotoviti le na podlagi podatka, ki je vpisan v prometno dovoljenje vozila. Po določbi prvega odstavka 55. člena ZP-1 prekrškovni organ po uradni dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Iz navedenega člena izhaja, da prekrškovni organ v hitrem postopku o prekršku ni vezan na dokazna pravila, temveč hitro in enostavno ugotovi dejstva in zbere dokaze, ki jih presodi po načelu proste presoje dokazov.

C.

8. Zahteva za varstvo zakonitosti je vložena storilcu v škodo. Zato je Vrhovno sodišče odločilo v skladu z drugim odstavkom 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 ugotovilo, da je bila z izpodbijano sodbo prekršena določba prve alineje prvega odstavka 77. a člena ZJC, ne da bi posegalo v pravnomočno odločbo o prekršku.