Jedro

S pravnomočno odločbo GURS je bilo na matičnem področju rešeno predhodno vprašanje glede pravilnosti podatkov zemljiškega katastra o spornem zemljišču, zato je bilo prvo sodišče vezano na to odločitev pristojne geodetske uprave (prvi odstavek 13. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnica lastnica nepremičnine parc. št. 1413/2 k. o. X. Tožnici je naložilo plačilo pravdnih stroškov toženke v znesku 625,15 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica, ki v laični pritožbi posebej ne navaja pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je parc. št. 1413/2 k. o. X nastala na podlagi spornih izjav sedanjih lastnikov in brez njene vednosti. Navedbe elaborata podjetja B. o povečani parceli št. 1466/0 k. o. X so zavajajoče. Ta parcela je pridobila na velikosti na račun parc. št. 1481/0. V letu 2005 so bila nezakonito izvedena dela preko parc. št. 1466/0, od tedaj dalje pa je bilo sproženih s strani lastnikov parc. št. 1481 več postopkov. Na vseh parcelah so se spremenila lastništva. Na zapuščinsko obravnavo po A. A. so bili klicani dediči, to pa brez njene vednosti. Tožena stranka je bila vpisana kot lastnica na novi parceli št. 1413/2 en dan, naslednji dan pa je bilo zemljišče že prodano pobudnikom tega postopka. Nesporno je, da uporablja parc. št. 1413/2 za vlako in navoz lesa že mnoga leta.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je ugotovilo, da sporno zemljišče (parc. št. 1413/2) dejansko nikoli ni bilo pravi sestavni del parc. št. 1466. Pred letom 1989 je bilo sporno zemljišče sestavni del enotne parc. št. 1413. Ob vklopu podatkov nove zemljiško katastrske izmere iz merila 1 : 2880 v merilo 1 : 1000 (v obdobju 1989/1994) je bilo sporno zemljišče pomotoma "pripisano" k parc. št. 1466, z odločbo GURS z dne 25. 4. 2014 pa je bila ta napaka sanirana, pri čemer je bila za sporno zemljišče na podlagi drugega odstavka 144. člena ZEN določena nova parc. št. 1413/2 (preostali del nekdanje parc. št. 1413 na drugi strani javne poti parc. št. 2103/2 je dobil novo parc. št. 1413/1). Navedena odločba GURS je pravnomočna (vročena je bila tudi pooblaščencu tožnice, ki te odločbe ni izpodbijala).

6. S to odločbo je bilo na matičnem področju rešeno tudi predhodno vprašanje glede pravilnosti podatkov zemljiškega katastra o spornem zemljišču, zato je bilo prvo sodišče vezano na to odločitev pristojne geodetske uprave (prvi odstavek 13. člena ZPP). Pritožbene trditve o napakah v zvezi z "nastankom" parc. št. 1413/2 so zato pravno nepomembne že iz tega razloga.

7. Sporno zemljišče parc. št. 1413/2 ni bilo nikoli resnični del parc. št. 1466 in ga že zato tožnica ni mogla pridobiti v svojo (so)last na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 22. 4. 2005, saj sporno zemljišče ni bilo predmet te pogodbe. Tožnica ni zatrjevala, da bi bila sama dobroverna lastniška posestnica spornega zemljišča v relevantnem obdobju (da bi na ta način pridobila lastninsko pravico na sporni nepremičnini), na zatrjevano priposestvovalno dobo A. A. na spornem zemljišču pa se tožnica ni mogla uspešno sklicevati, ker ni njena pravna naslednica. Vse navedene odločilne okoliščine je prvo sodišče pravilno ugotovilo, zato je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Toženka z odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi zadeve, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Tožnica ni priglasila stroškov pritožbenega postopka.