Jedro

Kadar je postavljen zahtevek na plačilo deviznih sredstev v tolarski vrednosti, se določa vrednost spornega predmeta po deviznem tečaju na dan vložitve tožbe. Tako ugotovljena vrednost je tudi odločilna za presojo stvarne pristojnosti ter pravice do revizije. Vsakršno drugačno merilo, po katerem bi bila vrednost spora med postopkom drsna, bi vnašalo v postopek pravno negotovost.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi je tožnica zahtevala vračilo tolarske protivrednosti zneska 31.000 DEM. Zahtevek je utemeljevala predvsem na zadolžnici. Ta izkazuje skupno stanje dolga, ki se sicer sestoji iz več samostojnih zneskov.

Tožnica je z zahtevkom uspela. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo plačilo tolarske protivrednosti 15.850 EUR po uradnem tečaju na dan plačila s pripadajočimi obrestmi. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo vlaga revizijo tožena stranka. V njej uveljavlja obstoj dveh bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka. Najprej uveljavlja obstoj kršitve iz 4. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 - Uradni list RS, št. 43/2006 ; ZPP). O zahtevku bi moralo po revidentkinem mnenju odločati okrožno sodišče, saj vrednost spora presega mejno vrednost 2.000.000 SIT. Tolarska protivrednost deviznega zneska je namreč ob izdaji sodbe znašala 3.723.620 SIT.

Revidentka poleg tega dvomi v pravdno sposobnost tožnice in uveljavlja tudi obstoj bistvene kršitve iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ter nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (375. člen Zakona o pravdnem postopku; Uradni list RS št. 26/99 do Uradni list RS št. 90/2005 ; ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Kadar je postavljen zahtevek na plačilo deviznih sredstev v tolarski vrednosti, se določa vrednost spornega predmeta po deviznem tečaju na dan vložitve tožbe. Tako ugotovljena vrednost je tudi odločilna za presojo stvarne pristojnosti ter pravice do revizije. Vsakršno drugačno merilo, po katerem bi bila vrednost spora med postopkom drsna, bi vnašalo v postopek pravno negotovost, saj bi se pristojnost sodišča in (ne)obstoj pravice do revizije med postopkom lahko ne glede na enak tožbeni zahtevek kadarkoli spremenila.

V obravnavani zadevi je tožeča stranka v tožbi, vloženi dne 6.9.1991, zahtevala plačilo 31.000 DEM. Referenčni podatek Banke Slovenije za vrednost 1 marke v tem obdobju je tečaj z dne 31.8.1991 ter znaša 13 din oz. kasneje 13 SIT. Tolarska protivrednost zahtevanega deviznega zneska je tako 403.000 SIT.

Ker je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev (drugi odstavek 367. člena ZPP), revizijsko sodišče v tej zadevi ugotavlja njeno nedovoljenost ne glede na to, ali je zahtevek v tej pravdi enovit ali pa gre celo za objektivno kumulacijo zahtevkov.

Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP zavrglo.