Jedro

Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine 5.000 EUR za strah in zaradi posega v osebnostne pravice je bil zavrnjen zaradi zastaranja.

V skladu s prvim odstavkom 352. člena OZ odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 6.560 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnici je naložilo, da mora tožencu v 15 dneh plačati 485,50 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožeča stranka po pooblaščenki in osebno. Predlaga razveljavitev sodbe. Pritožnica opisuje okoliščine, povezane s pridobitvijo stanovanja in kleti ter spore med pravdnima strankama, povezane z uporabo kleti. Izpostavlja, da so podani vsi elementi civilnega delikta - protipravnost v ravnanju toženca, vzročna zveza med njegovim ravnanjem in nastalo škodo.

Pritožbi prilaga odrezek o pokojnini, iz katerega izhaja, da so tožnici res trgali pokojnino. Ker ni bila z nikomer drugim v slabih odnosih kot s tožencem, je sklepala, da je bilo to njegovo maslo. Zahtevala je pribavo izvršilnega spisa, v katerem bi se ugotovilo, zakaj je bila dovoljena izvršba na pokojnino, sama tega ni mogla pridobiti.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine 5.000 EUR za strah in zaradi posega v osebnostne pravice je sodišče prve stopnje v prvi vrsti zavrnilo zato, ker je ugotovilo, da je zastaral.1 Iz izpovedi tožnice je namreč ugotovilo, da naj bi ji škoda nastala zaradi toženčevih ravnanj v marcu 2013, ko je bila v šoku; še pred tem, konec leta 2012, pa jo je bilo toženca strah zaradi njegovega obnašanja. Pritožnica dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, kdaj ji je nastala zatrjevana škoda, v nobenem delu ne izpodbija.

6. V skladu s 1. odstavkom 352. člena Obligacijskega zakonika (OZ) odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil. Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek do vložitve tožbe, 21. septembra 2016, zastaral, je torej pravilen. Ker je tako, pa vprašanja, ki jih načenja pritožba (povezana z dodatnimi razlogi za zavrnitev tožbenega zahtevka), za odločitev niso pravno pomembna in višje sodišče na pritožbene navedbe v zvezi z njimi ne odgovarja (1. odstavek 360. člena zakona o pravdnem postopku; ZPP).

7. Kar se tiče zahtevka za plačilo 1.560 EUR, ki naj bi predstavljal materialno škodo zaradi izvršbe2, pa je sodišče prve stopnje povsem pravilno opozorilo, da iz tožbenih navedb ni mogoče izluščiti razlogov, ki bi utemeljevali zaključek o toženčevi odškodninski odgovornosti. Tožnica je res predlagala, da se vpogleda izvršilni spis, pa ni niti navedla, vpogled v kateri spis, pri katerem sodišču in za dokazovanje katerih zatrjevanih dejstev predlaga, tako da je sodišče prve stopnje dokazni predlog utemeljeno zavrnilo. V zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga na naroku za glavno obravnavo 2. 10. 2018 tožnica tudi ni uveljavljala kršitve določb pravdnega postopka, tako da se v pritožbi nanjo ne more več sklicevati. Pravilno je tudi opozorilo sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica svoje zahtevke in ugovore sicer uveljavljati v izvršilnem postopku.

8. Višje sodišče je zaradi opisanega in ker ni zaznalo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, v skladu s 353. členom ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP), odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 8. točka obrazložitve izpodbijane sodbe na 7. in 8. strani. 2 Za katero tožnica v pritožbi prostodušno pojasni, da le sklepa, da je „toženčevo maslo“, ker ni bila z nikomer drugim v slabih odnosih.