Jedro

Pritožbeni razlogi, uperjeni zoper pravilnost izvedenskega mnenja, razen izjemoma, izvedenca ne morejo prikrajšati za pravico do nagrade. To bi si ta zapravil le, če se očitno ne bi ravnal po sklepu, s katerim ga je sodišče postavilo in mu opredelilo nalogo, in če svojega dela očitno ne bi opravil strokovno.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka delno spremeni tako, da se izvedencu prizna plačilo v skupnem znesku 469,56 EUR, v III. točki pa tako, da znaša prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 41,56 EUR ter prispevek za poškodbe pri delu 2,49 EUR; v ostalem delu se pritožba zavrne in izpodbijani sklep v izpodbijanem, pa nespremenjenem delu potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Toženka je bila izvajalka centralnega energetskega objekta na A. Tožnica je bila njena izvajalka (in torej podizvajalka v razmerju do toženkinega naročnika oz. investitorja) za izgradnjo armiranobetonske konstrukcije tega objekta. Spor poteka glede preostanka tožničinega plačila v povezavi z morebit­nim obstojem napak njenega dela.

Sodišče prve stopnje je postavilo izvedenca gradbeništva z nalogo, da poda mnenje, _ali pomenijo različni odtenki na fasadi objekta oz. sledi armaturnih mrež napako izvršenega dela_, in če je tako, naj še pojasni, _koliko manj je zato delo vredno_.

Na podlagi navedbe v primopredajnem zapisniku o vidni armaturi na eni od fasad je izvedenec štel, da je tožnica napako priznala. V elektronskem sporočilu investitorjevega nadzornega inženirja je nato poudaril, da je investitor že pri projektiranju zahteval vidno betonsko konstrukcijo, in iz tega sporočila še povzel, da je investitor tudi po dokončanju del pričakoval takšno sanacijo, da se relief armaturnih mrež v konstrukciji betona ne bi videl. Izvedenec je domneval, da je v projektni dokumentaciji, ki naj bi jo bila tožnica potrebovala za izvedbo dela, morala biti zahteva glede kvalitete betona. Po izvedenčevi oceni je šlo za estetsko napako, ki ne krni funkcionalnosti objekta.

Po izvedenčevi ugotovitvi je bila napaka prisotna na 63 % fasadnih panelov ob­jekta. Investitor naj bi bil že sam izvedel sanacijo z opleskom panelov za ceno 6552 EUR. Ker naj ne bi bilo mogoče izvesti zgolj opleska oporečnih panelov, je bil izvedenčev odgovor na drugo od zastavljenih vprašanj, da sanacijska dela ocenjuje v vrednosti 6552 EUR (vendar naj bi bil investitor toženko bremenil zgolj v deležu 63 % oz. 4127,76 EUR, toliko pa naj bi zato odpadlo na tožnico).

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče med drugim izvedencu priznalo 520,56 EUR nagrade in stroškov (I. točka izreka), povečano za 46,07 EUR (oz. 8,85 %) prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 2,76 EUR (oz. 0,53 %) prispevka za poškodbe pri delu (III. točka izreka). Prvega od teh zneskov sestavlja 102 EUR za študij spisa, 51 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, 350 EUR za pisno izdelavo mnenja ter 10,06 EUR pavšala za materialne stroške in 7,5 EUR za poštnino.

3. Tožnica se pritožuje zoper pravkar povzeti točki izreka in pritožbenemu sodišču predlaga, naj izvedencu prizna zgolj 102 EUR za "opravljeno delo za izvedensko mnenje", kar naj bi s prispevki znašalo 153,65 EUR. Iz tega nekoliko nejasnega predloga izhaja, da zanesljivo ne izpodbija postavke za izvedenčev študij spisa, ki v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 37. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS št. 84/18 in 148/21, v nadaljevanju Pravilnik) znaša 102 EUR, kolikor je bil izvedenec priglasil in mu je bilo priznano.

4. To razumevanje obsega izpodbijanja potrjujejo pritožbeni razlogi. Izvedenec namreč po tožničinem stališču ni upravičen do 51 EUR za – kot je v svojem stroškovniku navedel – pregled standarda za vidni beton in betonske konstrukcije, ker naj t(akšn)ega standarda v svojem mnenju ne bi niti omenil. Pripadalo naj mu ne bi niti 350 EUR za pisno izdelavo mnenja, saj naj njegov pisni izdelek ne bi imel vseh sestavin izvedenskega mnenja oz. ker naj sploh ne bi bil izvedensko mnenje.

Izvedenec naj bi bil namreč zaključek o napaki tožničine izpolnitve oprl na dokazno listino, že navedeno elektronsko sporočilo investitorjevega nadzornika, ne bi pa naj upošteval, kar naj bi bilo odločilno, tj. kaj naj bi se bili pravdni stranki v svoji pogodbi dogovorili glede videza betona. Poleg tega naj bi bil zgolj domneval, kaj naj bi moralo biti določeno v (s strani strank nepredloženi) projektni dokumentaciji.

Glede sanacije naj bi bil povzel zgolj račun njenega izvajalca, medtem ko bi po pritožničinem stališču moral podati mnenje, kolikšno površino bi bilo treba sanirati in koliko to stane po cenah za tovrstna dela v času sanacije.

5. Izvedenec je odgovoril na pritožbo s predlogom, da se zavrne.

6. Pritožba je delno utemeljena.

7. Večina (pravkar povzetih) pritožbenih razlogov je uperjena zoper pravilnost izvedenskega mnenja. Vendar ti in takšni razlogi, razen izjemoma, izvedenca ne morejo prikrajšati za pravico do nagrade, priznane s prvim odstavkom 249. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Kot je to sodišče pojasnilo npr. v sklepu I Cp 2819/2016 z dne 25. 11. 2016, je ustaljena sodna praksa (gl. 6. točko tiste obrazložitve), da nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja na izvedenčevo pravico do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Razpravljajoče (ne pa pritožbeno) sodišče vodi dokaz z izvedencem, po potrebi zahteva dopolnila in pojasnila glede izvida in mnenja ter na izvedenčevo pobudo lahko izvaja še dodatne dokaze, da bi si izvedenec lahko ustvaril mnenje (prim. prvi in drugi odstavek 252. člena ZPP) – nazadnje pa bo rezultat vse te procesne dejavnosti ocenjevalo v okvirih proste presoje dokazov. Morebitne napake v tem postopku bo stranka lahko uveljavljala s pritožbo zoper sodbo, ne more pa jih uveljavljati v pritožbi zoper sklep o nagradi izvedenca. Pravico do nagrade bi si izvedenec zapravil, le če se očitno ne bi ravnal po sklepu, s katerim ga je sodišče postavilo in mu opredelilo njegovo nalogo, in če svojega dela očitno ne bi bil opravil strokovno. Za pisni izvedenčev izdelek v tej zadevi po presoji pritožbenega sodišča pa nič od tega dvojega ne velja. Izvedenec je odgovoril na obe zastavljeni vprašanji, svoje odgovore pa utemeljil z razlogi s svojega strokovnega področja. Pritožba zato ni utemeljena, kolikor izvedencu oporeka priznanje (najnižje) nagrade za pisno izdelavo mnenja po prvem stavku prvega odstavka 40. člena Pravilnika (350 EUR).

8. Pritrjuje pa pritožbeno sodišče pritožnici glede nagrade iz prve alineje prvega odstavka 38. člena Pravilnika, skladno s katero se izvedencem za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije prizna 51 EUR, kadar je ta dokumentacija manj obsežna. Izvedenec je v svojem stroškovniku priglasil to nagrado za "pregled standarda za vidni beton in betonske konstrukcije", vendar iz mnenja ni mogoče razbrati, da bi bil (in kako) pri njegovi izdelavi ta standard upošteval. Niti v odgovoru na pritožbo se graji, da uporabe dodatne dokumentacije ni z ničimer izkazal, izvedenec ni zoperstavil. Breme, da je bilo drugače in da je do te nagrade upravičen, je bilo njegovo, a ga ni zmogel. 9. To torej pomeni, da gre izvedencu za 51 EUR nižja nagrada. Drugih postavk njegovega plačila, priznanih na prvi stopnji, kot zgoraj obravnavanih dveh pritožnica ni izpodbijala, sodišče pa je pri uradnem preizkusu spoznalo, da so bile utemeljeno priznane, razen kolikor so se v odstotku pravilne postavke za socialne prispevke morale v absolutnih zneskih znižati zaradi nepriznanja nagrade za uporabo dodatne dokumentacije.

10. Tem razlogom prilegajoča je odločitev v I. točki izreka tega sklepa, priglašeni pritožbeni stroški pa so del pravdnih stroškov (prvi odstavek 151. člena ZPP), o katerih bo odločeno s končno odločbo (II. točka izreka tega sklepa).