Jedro

Če delavec do konca ugovornega postopka tj. do dneva, ko je pristojni organ odločil o njegovem ugovoru, postane invalid, pridobi pravice iz 36. d člena ZDR. Dejstvo, da delavec pridobi status invalida po koncu ugovornega postopka, vendar pred vročitvijo dokončnega sklepa, ne vpliva na pravilnost sklepa delodajalca o prenehanju delovnega razmerja tožniku kot trajno presežnemu delavcu.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo zahtevek tožnika, s katerim je zahteval razveljavitev sklepov tožene stranke in sicer glavnega direktorja z dne 23.7.1993 in odbora za pritožbe z dne 6.12.1993, reintegracijo z dnem 10.6.1994, izplačila nadomestila plače za čas prenehanja delovnega razmerja, plačilo prispevkov in davkov ter stroškov postopka, vse v 8 dneh, tožena stranka pa je po odločitvi sodišča dolžna nositi svoje stroške postopka.

Zoper izpodbijano sodbo sta se pritožili tožeča in tožena stranka.

Tožeča stranka se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Tožnik vztraja pri svojih navedbah, da je sklep o prenehanju delovnega razmerja sprejel direktor tožene stranke, pri kateri tožnik v tem času sploh ni bil v delovnem razmerju in bi o njegovih pravicah iz delovnega razmerja lahko odločala le družba C. d.o.o., v katero je bil razporejen. Razen tega je sodišče samo ugotovilo, da C. ni pravni naslednik tožene stranke in da tožena stranka še obstaja. Nepravilno uporabo materialnega prava pa predstavlja zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni zavarovana kategorija, ker do izdaje drugostopenjske odločbe 6.12.1993 še ni bil invalid III. kategorije. Upoštevati je potrebno, kdaj je odločba o opredelitvi tožnika za trajno presežnega delavca postala dokončna saj šele od tega datuma dalje teče 6 mesečni odpovedni rok. Tožnik poleg tega meni, da je sodišče kršilo materialno pravo tudi glede tega ali mu delovno razmerje lahko preneha v času bolniškega staleža oz.

že potem, ko mu je bila izdana odločba o invalidnosti. To je pridobil 2.3.1994, torej še v času 6 mesečnega odpovednega roka, zato mu po poteku 6 mesečnega odpovednega roka ne bi smelo prenehati delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu, temveč bi bilo potrebno upoštevati določbo 36. d člena Zakona o delovnih razmerjih. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, zahteval pa je tudi povračilo pritožbenih stroškov.

Tožena stranka se pritožuje le zoper odločitev o stroških postopka iz vseh pritožbenih razlogov po 353. čl. ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in tožeči stranki naloži povračilo stroškov tožene stranke, tako pred sodiščem prve stopnje kot pred sodiščem druge stopnje, z zamudnimi obrestmi od izdaje sodne odločbe dalje do plačila, v roku 8 dni. Tožena stranka meni, da je glede na določbo 14. čl. ZDSS in določbe ZPP, ki kot primarno načelo določa načelo uspeha, upravičena do povračila nastalih stroškov.

Pritožbi nista utemeljeni.

Po preizkusu prvostopenjske sodbe v skladu z 2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90 v zvezi s 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45-I/94) in 14. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS, št. 19/94) v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in pravilne uporabe materialnega prava, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče v obravnavani zadevi ugotovilo vsa odločilna dejstva ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, ki jo je tudi ustrezno obrazložilo.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da so bila pri toženi stranki ukinjena vsa delovna mesta (priloga C 1) in je zato tožnik postal trajno nepotrebni delavec, ki pa bil začasno razporejen v družbo C. d.o.o. (priloga A 3). Ker pa se zanj ni našlo druge rešitve glede nadaljnje zaposlitve, je po izteku začasne razporeditve tožnika v C. d.o.o. direktor tožene stranke bil upravičen izdati sklep o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik do dokončnosti odločitve, torej do odločitve odbora za pritožbe z dne 6.12.1993, ni postal invalid III. kategorije invalidnosti. Za odločanje o pridobitvi statusa t.i. zaščitene kategorije delavca po 36. d čl. Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91, 71/93) je namreč odločilen datum, ko pritožbeni organ odloča o pritožbi oz.

ugovoru delavca zoper prvostopenjski sklep in ne datum vročitve odločitve tožene stranke pritožitelju. Zato sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati kdaj je bil sklep odbora zbora za pritožbe vročen tožniku. Ker tožnik do konca ugovornega postopka (6.12.1993) ni postal invalid, ni pridobil pravic iz 36. d čl. ZDR.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP). Tožnik s pritožbo ni uspel, zato ni upravičen do povračila pritožbenih stroškov (2. odst. 166. čl., v zvezi z 2. odst. 154. čl. ZPP).

Neutemeljena je tudi pritožba tožene stranke zoper odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS) res v 14. čl. določa, da se v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči uporabljajo določbe ZPP v kolikor s tem zakonom ni drugače določeno, vendar pa ZDSS v 2. odst. 22. čl. določa, da delodajalec v sporih o prenehanju delovnega razmerja trpi svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka. Navedena določba je torej lex specialis glede na določbe ZPP (154. čl. in naslednji), zato je odločitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka nosi svoje stroške postopka pravilna.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Ker pa tožena stranka s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov (2. odst. 166. čl., v zvezi z 2. odst. 166. čl. ZPP).