Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC Sklep II Kp 37773/2015

ECLI:SI:VSCE:2024:II.KP.37773.2015 Kazenski oddelek

vrnitev v prejšnje stanje napoved pritožbe zoper sodbo zamuda roka za napoved pritožbe opravičljivi razlogi zavrnitev prošnje
Višje sodišče v Celju
3. april 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pri odločanju o prošnji za vrnitev v prejšnje stanje je pomembno zgolj, ali so podani opravičljivi razlogi za zamudo določenega procesnega dejanja (v danem primeru napovedi pritožbe), ne pa tudi, katere pritožbene razloge bi obsojenec morebiti uveljavljal oziroma kakšne so možnosti za uspeh njegove pritožbe.

Za ovrženje zaključka o tem, da je bil obsojenec sposoben doumeti decidiran in preprost pravni pouk, da mora po razglasitvi sodbe, izdane na podlagi sprejetega priznanja krivde, v roku osmih dni napovedati pritožbo, pa bi bilo po presoji pritožbenega senata treba ponuditi več kot sklicevanje na psihološke reperkusije prometne nesreče iz leta 2020 in na okoliščine prisilne privedbe na sodišče v neugodnem času zaradi dveh smrti v družini. S tem obrambi ni uspelo izkazati izjeme, ki bi prebila pravilo o prekluzivnosti zakonskih procesnih rokov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenec je dolžan plačati 30,00 EUR sodne takse kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju na podlagi prvega odstavka 90. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnilo prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje z dne 12. 12. 2023 (točka I izreka), zavrglo pa je napoved pritožbe zoper sodbo IX K 37773/2015 z dne 6. 11. 2023 (točka II).

2. Zoper sklep se je pritožila zagovornica obsojenega A. A., kot je uvodno navedla, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da prošnji za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in posledično sprejme napoved pritožbe, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje "pred spremenjenim senatom".1

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Umestno je izhodišče izpodbijanega sklepa (točka 4 obrazložitve), da je vrnitev v prejšnje stanje institut, ki predstavlja izjemo od pravila prekluzivnosti zakonskih rokov (vključno z rokom za napoved pritožbe zoper sodbo, tj. po prvem odstavku 368. člena ZKP), zato je izjemo treba razlagati ozko. Kaj je "opravičen" (bolje: opravičljiv) razlog za zamudo v smislu določbe prvega odstavka 89. člena ZKP, je dejansko vprašanje vsakega konkretnega primera. Opravičljivi razlogi za zamudo morajo biti tehtne narave, z zadostno stopnjo zanesljivosti in prepričljivosti pa jih mora izkazati vlagatelj prošnje.

5. Odločilno in edino vprašanje predmetnega postopka za vrnitev v prejšnje stanje je, ali je obsojenec izkazal, da ni razumel pravnega pouka glede zakonske obveze napovedi pritožbe zoper (obsodilno) sodbo, kar je imelo za konsekvenco, da je zamudil 8-dnevni rok za napoved pritožbe. Prošnja za vrnitev v prejšnje stanje pa ni pritožba zoper sodbo, saj se v pričujočem postopku odloča le, ali se obsojencu omogoči napovedati pritožbo, čemur bi sledila dolžnost prvega sodišča izdelati sodbo z obrazložitvijo in šele nato vložitev pritožbe zoper sodbo. Pri odločanju o prošnji za vrnitev v prejšnje stanje je pomembno zgolj, ali so podani opravičljivi razlogi za zamudo določenega procesnega dejanja (v danem primeru napovedi pritožbe), ne pa tudi, katere pritožbene razloge bi obsojenec morebiti uveljavljal oziroma kakšne so možnosti za uspeh njegove pritožbe. Zato so brezpredmetne pritožbene navedbe, usmerjene v problematiziranje poteka postopka na glavni obravnavi 6. 11. 2023 (v optiki problematiziranja pogojev za sprejem priznanja krivde) ter v zatrjevanje kršitev pravnih jamstev v kazenskem postopku, vključno s časom in možnostjo za pripravo obrambe, odrekanjem pravice do (formalne) obrambe z zagovornikom ter pravice do izvajanja dokazov v obsojenčevo korist. Po vsebini gre namreč (že) za razloge, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v pritožbi zoper sodbo, tj. če bi bila takšna pritožba dovoljena. Enako velja za neuspešno kritiziranje poteka postopka v fazi priprav na glavno obravnavo in same izvedbe glavne obravnave dne 6. 11. 2023. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje odredilo prisilno privedbo obsojenca, temelji zgolj v njegovih predhodnih neopravičenih izostankih z glavne obravnave, pri čemer je obsojenčeva osebna zdravnica B. B. že dne 12. 1. 2022 seznanila sodišče, da je obsojenec zdravstveno sposoben sodelovanja na glavni obravnavi (list. št. 267), medtem ko je izvedenec dr. C. C. v mnenju z dne 2. 7. 2022 identično zaključil, da je obsojenec (ob sedenju z dvignjeno levo nogo) sposoben prihoda na sodišče in sodelovanja na glavni obravnavi. Prvo sodišče je po 1. 2. 2023 razpisalo pet narokov za glavno obravnavo, pred katerimi policisti PP Šentjur pri Celju obsojenca niso našli in so sodišču sporočali, da se slednji izmika privedbi na sodišče. Pred kritično glavno obravnavo 6. 11. 2023 so policisti obsojenca izsledili na sprehodu (list. št. 359), kar ne omogoča prima facie zaključevanja, da je bil neznansko "psihično strt". V spisovnem gradivu pa ni nikakršnega podatka, da bi obsojenec bodisi policiste bodisi sodišče obvestil o slabem psihofizičnem stanju, tudi zaradi nedavne smrti matere in pogreba tete, kot protispisno zatrjuje pritožnica. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je bil obsojenec zaradi smrti prizadet, vendar zaradi tega postopanje sodišča prve stopnje (pri čemer ni izkazano, da bi o tem sploh kar koli vedelo, in je brez osnove graja pritožbe, da razlogov v tej smeri izpodbijani sklep nima) ni bilo nezakonito, "neempatično in brezkompromisno", zlasti pa za presojo prošnje za vrnitev v prejšnje stanje izpostavljene okoliščine niti niso osrednjega pomena.

6. Zapisnika o glavni obravnavi in o naroku za izrek kazenske sankcije z dne 6. 11. 2023 sta javni listini, obsojenec pa je s podpisom obeh zapisnikov tudi potrdil resničnost njune vsebine. Z navedbami (list. št. 378), da naj bi obsojenec mislil, češ da podpisuje zgolj to, da so ga na sodišče pripeljali policisti, verodostojnosti vsebine javnih listin ne bo mogoče izpodbiti. Iz zapisnikov pa ne izhaja nič, kar bi vnašalo resne dvome v obsojenčeve (kognitivne) sposobnosti slediti dogajanju na narokih in razumeti pomen procesnih dejanj. Obsojenec je uvodoma povedal, da se strinja, da je glavna obravnava javna, da ne skriva ničesar in naj javnost izve za glavno obravnavo, kar je razumno opredeljevanje. Izjavil je, da je razumel tako uvodno podane pravne pouke (list. št. 360) kot obtožnico, ki ga bremeni. Med drugim je bil poučen, da ima pravico vzeti si zagovornika oziroma zanj zaprositi, nakar je izjavil, da se bo zagovarjal sam in je krivdo za očitani mu kaznivi dejanji v celoti priznal. Strinjal se je s predlogi tožilke o dokazih, ki se bodo izvedli na naroku za izrek kazenske sankcije. Res je v končni besedi povedal, da ve in da je trdno prepričan, da je vedno delal v korist otrok, da bi jima bilo lepo, ampak ob obsojenčevem razumnem sodelovanju na sodnih narokih, kot je razvidno iz obeh zapisnikov, zgolj iz takšne zaključne besede ni mogoče izpeljevati sklepa, da ni priznal krivde (kar je nepreklicna procesna izjava), kar pa, kot rečeno, ni ključno.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje (točka 5 izpodbijanega sklepa), da je pravni pouk, ki ga je obsojenec prejel po razglasitvi in kratki obrazložitvi sodbe, torej da se lahko zoper izrečeno sodbo pritoži v roku 30 dni od prejema pisnega odpravka, vendar mora pritožbo vnaprej napovedati, in sicer v 8 dneh od razglasitve sodbe (tj. od 6. 11. 2023 dalje), drugače se bo štelo, da se je pritožbi odpovedal, jasen in razumljivo podan ter takšen, da ga razume vsak laik oziroma povprečno razgledan človek. Prvemu sodišču pa gre pritrditi tudi pri presoji, da niti obsojenčevo zdravstveno stanje, perzistirajoče po težki prometni nesreči dne 31. 1. 2020, v kateri je obsojenec vsekakor utrpel številne poškodbe (politravmo), ni v tolikšni meri vplivalo na obsojenčevo sposobnost razumeti pravni pouk in pomen napovedi pritožbe, da bi bila prošnja za vrnitev v prejšnje stanje tehtna. Že na tej točki je treba poudariti, da je imel obsojenec za napoved pritožbe osem dni časa, torej se od njega ni zahtevalo, da se že na naroku 6. 11. 2023 izreka o napovedi oziroma vlaganju pritožbe, kaj šele, da bi se pravici do pritožbe denimo odpovedal, kar bi že takrat imelo usodne posledice za nadaljnji tek tega postopka, temveč je, nasprotno, imel kar osem dni časa za (neobremenjen) premislek.

8. Ne glede na to, da je C. C. izvedenec za sodno medicino in travmatologijo, pritožbeno sodišče nima pomislekov v njegovo opredelitev v mnenju z dne 2. 7. 2022, da iz pregledane zdravstvene dokumentacije ne izhaja, da bi poškodbe iz prometne nesreče obsojencu zapustile hujše posledice na njegovem psihičnem stanju, zaradi katerih ne bi bil sposoben aktivno sodelovati na glavni obravnavi, pri čemer je bil izvedenec nedvomno seznanjen tudi z dejstvom, da je obsojenec utrpel krvavitev pod trdo možgansko opno (list. št. 291). Za tak sklep ni treba, da je zdravnik po specialnosti nevrolog oziroma psihiater. Če po oceni kliničnega psihologa Zorana Zeljića z dne 12. 8. 2022 obsojenec zaradi kronične utrujenosti v posledici neprespanosti zaradi bolečin (še) ni bil zadostno zbran in čustveno stabilen za obravnavo na sodišču (priloga B19), to ne pomeni, da 6. 11. 2023 ni bil sposoben razumeti jasnega, razumljivega ter navsezadnje preprostega pravnega pouka o dolžnosti napovedi pritožbe. Podlage za tovrstno sklepanje ne daje niti izvedensko mnenje invalidske komisije II. stopnje z dne 9. 10. 2023 (priloga B14) oziroma tamkajšnje izjave obsojenca, da "ne more funkcionirati" zaradi močnih tablet, da ima neorgansko insomnijo, psihične težave, posledice pri koncentraciji (saj mu misli vedno znova begajo na poškodbo in levo nogo) in težave z govorom. Navkljub postavljenim diagnozam (ki se ne nanašajo striktno na travmatološke poškodbe) anksiozno depresivne motnje, neorganske motnje spanja ter slabega počutja in utrujenosti v procesnem gradivu ni tehtne podlage za zaključek, da bi ta(kšna) stanja, očitno pogojena tudi z zlomom lobanjskih kosti s subduralnim hematomom, onemogočila dojeti jasno vsebino sila preprostega pravnega pouka.

9. Nosilni pritožbeni argument je sklicevanje na "ekspertno analizo zdravstvene dokumentacije", ki jo je 20. 2. 2024 po naročilu obrambe izdelal Č. Č., sicer sodni izvedenec za psihiatrijo. Slednji je po preučitvi izseka podatkov spisa in zdravstvene dokumentacije ter pogovoru s A. A. februarja 20242 ocenil, da so funkcije duševnih sposobnosti, ki predstavljajo pogoj za sodelovanje v sodnem postopku, pri obsojencu v celoti prizadete. Gre za relikt pretresa možganov in izgube zavesti, kar je bilo tako v travmatološki kot kliničnopsihološki obravnavi popolnoma spregledano, dejanske dimenzije posttravmatske kognitivne okvare pa niso bile psihiatrično in slikovno diagnosticirane. Č. Č. izpostavlja "čustveno komponento" z znaki depresije in tesnobnosti ter reaktivno depresivno stanje po smrti bližnjih oseb (mati in teta).3 Na ključno vprašanje pa odgovarja, da so bile kognitivne funkcije obsojenca (pozornost, koncentracija, spomin) v "aktualnem času" v tolikšni stopnji prizadete, da ni bil sposoben aktivno spremljati poteka glavne obravnave in na glavni obravnavi sodelovati s procesnimi dejanji, prav tako pa naj se ne bi bil sposoben izreči glede nameravanega vlaganja pritožbe. Na tem mestu pritožbeno sodišče ugotavlja in vnovič poudarja, da se obsojencu na naroku 6. 11. 2023 ni bilo treba "izreči" o tem, ali bo pritožbo vložil ali ne, saj je imel za napoved pritožbe osem dni časa. Pozorno branje ekspertize mag. Č. Č. pa v nasprotju s stališčem pritožbe ne razkrije opredelitve, da obsojenec (kljub kognitivnim težavam, ki jih Č. Č. identificira) ni bil zmožen razumeti pravnega pouka, da je v zakonskem 8-dnevnem roku za razmislek pritožbo vendarle dolžan napovedati, sicer se bo štelo, da se je pravici do pritožbe odpovedal. Vsa ostala izvajanja mag. Č. Č. merijo bodisi k vprašanjem, ki bi potencialno lahko bila predmet pritožbe zoper sodbo, kolikor bi bila ta dopustna (dimenzije zagovora, priznanja krivde, sodelovanja z zagovornikom), bodisi ne vnašajo pomislekov v odločilno vprašanje sposobnosti razumevanja pravnega pouka (indiferentnost, prizadeta čustvena sfera ter nezmožnost hitrih in ustreznih reakcij nimajo vpliva na dojemanje pravnega pouka, pri čemer se od obsojenca, kot že povedano, sploh ni zahtevalo, da na samem naroku poda kakršno koli procesno izjavo v zvezi z napovedjo pritožbe). Posledično se prizadevanja pritožbe tudi po presoji višjega sodišča izkažejo kot neutemeljena, vlagatelj prošnje za vrnitev v prejšnje stanje pa svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu ni zadostil. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je obsojenec utrpel hudo prometno nesrečo ter da ga po tej nesreči spremljajo neugodne tako fizične kot psihične posledice. Po drugi strani je bil obsojenec v kazenskem postopku (in spoznan za krivega). Za ovrženje zaključka o tem, da je bil obsojenec sposoben doumeti decidiran in preprost pravni pouk, da mora po razglasitvi sodbe, izdane na podlagi sprejetega priznanja krivde, v roku osmih dni napovedati pritožbo, pa bi bilo po presoji pritožbenega senata treba ponuditi več kot sklicevanje na psihološke reperkusije prometne nesreče iz leta 2020 in na okoliščine prisilne privedbe na sodišče v neugodnem času zaradi dveh smrti v družini. S tem obrambi ni uspelo izkazati izjeme, ki bi prebila pravilo o prekluzivnosti zakonskih procesnih rokov. Ker pritožba torej ni bila pravočasno napovedana, pa je sodba postala pravnomočna (prvi odstavek 129. člena ZKP) in ne more biti govora o kršitvi pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, saj nastopu pravnomočnosti botruje prav obsojenčeva lastna opustitev, ki jo sedaj skuša pripisati drugim okoliščinam, a tudi po presoji pritožbenega sodišča brez uspeha (venire contra factum proprium). Napoved pritožbe, ki je pospremila neutemeljeno prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje, pa je prepozna in brez učinka, na kar se je sodišče prve stopnje sicer odzvalo z odločbo o "zavrženju" napovedi pritožbe zoper sodbo (točka II izreka sklepa). Resda gre za nepotrebno procesno odločbo, ki pa vendarle ne spreminja dejstva, da napoved pritožbe nima pomena.

10. Ker po obrazloženem uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podane niti kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je bila pritožba zavrnjena kot neutemeljena (tretji odstavek 402. člena ZKP).

11. Ker zagovornica s pritožbo ni uspela, je obsojenec kot strošek pritožbenega postopka zavezan plačati 30,00 EUR sodne takse, določene na podlagi tar. št. 74013 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

1 Po prvem odstavku 90. člena ZKP o vrnitvi v prejšnje stanje odloči predsednik senata, ki je razglasil sodbo, zoper katero se napoveduje pritožba, torej ne senat. V predmetni zadevi pa je namesto senata v predpisani sestavi obsojencu sodila celo sodnica posameznica. Zato je pritožbeni predlog o ponovnem odločanju "pred spremenjenim senatom" deplasiran. 2 Omenjeno je tudi mnenje izvedenca travmatološke stroke "za potrebe pravdnega oziroma odškodninskega postopka", vendar tega mnenja v kazenskem spisu ni. 3 Izvajanja, da se stanje po smrti bližnjih oseb upošteva že iz "pietetnih razlogov" in po "običajnem pravu", za kar strokovnjak psihiater sicer ni poklican, zbledijo iz pojasnjenega razloga, da iz podatkov spisa ne izhaja, da bi obsojenec o tem seznanil sodišče. Kar se tiče "prisilnih dejanj" (prisilne privedbe), pa je prav tako že bilo povedano, da prisilni ukrepi temeljijo v nezadostno opravičenih izostankih z glavne obravnave in izmikanju policistom, ki so obsojenca večkrat neuspešno iskali.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia