Jedro

Iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe ne izhaja, da bi šlo v tej zadevi zgolj za spremembo površine dela stavbe zaradi določitve njegove površine z večjo natančnostjo v smislu drugega odstavka 89. člena ZEN, kar zatrjujejo prizadete stranke. Upravna organ namreč kot razlog za spremembo, kot že rečeno, navajata uskladitev podatkov na način, da se delu stavbe v lasti prizadetih strank prišteje površina terase v četrti etaži. To pa, kot izhaja tudi iz izreka izpodbijane odločbe, kaže na spremembo tlorisa in števila etaž, torej na spremembo v smislu prvega odstavka 89. člena ZEN.

Iz narave spreminjanja podatkov o površini stavbe ali dela stavbe v katastru stavb izhaja, da morajo imeti možnost sodelovanja v postopku izdelave elaborata tudi lastniki drugih delov stavbe, in sicer ne glede na to, kaj je razlog za spremembo površine.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Koper, št. 02132-00598/2017-2 z dne 9. 11. 2017 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahtevek prizadetih strank A.A., B.B. in C.C. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo za del stavbe št. ... ugotovil spremembo površine, lege in oblike ter spremembo površine stavbe št. ..., in sicer tako, da se k prostorom, ki pripadajo delu stavbe št. ... (klet, tri sobe, kuhinja, kopalnica v 2. etaži), doda odprta terasa v 4. etaži v izmeri 30 m2. Površina dela stavbe pred spremembo je 59,6 m, po njej 82,1 m2, uporabna površina dela stavbe pred spremembo je 52,1 m2, po njej pa 49,1 m2. Površina stavbe št. ... se spremeni z 212,5 na 235 m2. 2. Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na 85., 87. in 95. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN), Pravilnik o vpisih v kataster stavb (v nadaljevanju Pravilnik) in prvi odstavek 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Navaja, da so zahtevo za vpis spremembe podali A.A., B.B. in C.C., da ji je priložen elaborat spremembe podatkov katastra stavb in da je razlog za spremembo uskladitev podatkov dela stavbe št. ...-74-3 tako, da se njegovi površini, ki je vpisana v katastru stavb, prišteje površina terase v 4. etaži, kot izhaja iz kupoprodajne pogodbe z dne 3. 9. 1993, cenilnega zapisnika z dne 22. 7. 1993 in priloženega delilnega načrta iz novembra 1992. Navaja še, da se zaradi spremembe površine dela stavbe, spremeni tudi skupna površina stavbe, ki je izračunana iz merskih podatkov posameznih delov stavbe, ki so prikazani v priloženem elaboratu sprememb.

3. Drugostopni organ je zavrnil pritožbo tožnikov. V obrazložitvi med drugim navaja, da so bili na obravnavo pravilno vabljeni vsi lastniki posameznega dela stavbe št. ... in da v postopku določitve površine stavbe kot celote, ki so posledica sprememb površin posameznih delov stavbe, za razliko od sprememb površin posameznih delov stavbe, ni potrebno soglasje vseh solastnikov v stavbi, saj gre za matematično operacijo. Ker tožnika lahko pritožbo vlagata le glede tistega dela izreka odločbe, ki posega v njun pravno varovani položaj, ne moreta uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi geodetsko podjetje na mejno obravnavo moralo vabiti vse lastnike stavbe. Pojasnjuje še, kaj je predmet obravnavanega postopka, in meni, da vprašanje lastništva ni sestavni del pravno odločilnega dejanskega stanja ter da ta postopek ni namenjen urejanju lastninskopravnih razmerij.

4. Tožnika se z izpodbijano odločbo ne strinjata in zoper njo vlagata tožbo iz razlogov po 27. in 37. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Trdita, da se je z izpodbijano odločbo površina stanovanja ... protipravno povečala za 30 m2 odprte terase, ki temu stanovanju ne pripada. Organu očitata, da ob prvem vpogledu v upravni spis, v njem ni bilo elaborata z dne 31. 6. 2017 niti zapisnika z dne 31. 8. 2018 (pravilno 2017, op. sodišča), tam pa je bil ob ponovnem pregledu 20. 6. 2018. Elaborat naj ne bi bil sestavljen v skladu z določbami ZEN. Organ naj bi brez podlage izvedel skrajšani ugotovitveni postopek, zmotno uporabil določbe ZEN o strankah v postopku izdelave elaboratov ter upravnih in drugih postopkih, ki jih vodi geodetska uprava. Trdita, da bi v postopek moral pritegniti tudi tožnika, ki sta solastnika dela stavbe št. ... in terase, ki je bila protipravno prišteta delu stavbe št. .... Terasa naj bi bila streha njunega stanovanja, od koder je tudi mogoč dostop do nje. Drugostopenjskemu organu očitata, da se ni opredelil do njunih pritožbenih navedb in nasprotujeta njegovemu stališču, da za spremembo katastra stavb lastninskopravna razmerja niso pomembna, ter menita, da gre za poseg v njuno lastninsko pravico. Uveljavljata, da sta izpodbijani odločbi tudi nični. Sodišču predlagata, naj ugotovi, da je terasa nad stanovanjem, katerega lastnika sta tožnika, del stanovanja z ID znakom ..., ter odpravi prvostopenjsko in drugostopenjsko odločbo in toženki naloži povračilo stroškov postopka.

5. Sodišče je tožbo vročilo toženki in prizadetim strankam A.A., B.B. in C.C. (v nadaljevanju prizadete stranke).

6. Toženka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

7. Prizadete stranke v odgovoru tožbi nasprotujejo. Med drugim navajajo, da je organ v obravnavanem postopku na podlagi listin stanovanjski enoti pripisal podatek o terasi, ki je bil pri prvem vpisu stavbe v kataster drugače evidentiran, in sicer naj bi se v preteklosti po tedaj veljavnih standardih terase evidentirale s faktorjem 0,25, zato je sedaj površina dela stavbe povečana za 22,5 m2, na ta račun pa je prišlo tudi do spremembe površine celotne stavbe. Ne gre za ugotavljanje novega dejanskega stanja, temveč za odpravo napake, do katere je prišlo pri vpisu. Ker gre za pravilno povzemanje podatkov iz elaborata, ne pa za spreminjanje grafik, ne drži, da bi moral organ o postopku obveščati tudi tožnika, niti, da so bili izpolnjeni pogoji za stransko intervencijo. Prerekajo tudi navedbe tožnikov o lastništvu in uporabi terase. Navajajo tudi, da na stavbi obstajata dve terasi, vsaka v izmeri 30 m2, iz delilnega načrta pa izhaja, katera pripada kateremu stanovanju.

8. Tožnika v pripravljalni vlogi z dne 18. 2. 2019 med drugim nasprotujeta stranski intervenciji prizadetih strank, ker naj bi v upravnem postopku nastopali protipravno in najmanj vznemirjali njuno lastninsko pravico. Trdita, da sta že predložila dokumentacijo, vključno z zemljiškoknjižnimi izpiski, iz katere izhaja, da sta lastnika stanovanja in terase, ki se nahaja nad njunim stanovanjem, v celotnem obsegu 72 m2. Trdita, da je sporna nepremičnina vknjižena v zemljiško knjigo in opisujeta zemljiškoknjižno stanje. Opozarjata na pomen takega vpisa in se v zvezi s tem sklicujeta na Stvarnopravni zakonik (SPZ) in Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) ter navajata sodno prakso. Zatrjujeta pojav protipravnih odvzemov lastninske pravice, vpisane v zemljiško knjigo, „vključno z načinom, ki so si ga zamislili stranski udeleženci“, ter menita, da bi moralo sodišče vložiti kazensko ovadbo zoper upravne delavce oziroma odgovorne osebe Geodetske uprave RS in njene območne uprave ter ministrstva, prizadete stranke in geodetsko podjetje. Vztrajata, da gre za poseg v njuno lastninsko pravico in nasprotujeta razlagi prizadetih strank, da gre za sanacijo napake. Sodišču predlagata, naj s sodbo ugotovi, da sta vsak do 1/2 solastnika stanovanja in terase v skupni izmeri 72 m2, ki se nahaja nad stanovanjem z ID znakom dela stavbe ..., na naslovu ...; odpravi odločbi prvostopenjskega in drugostopenjskega organa ter toženki naloži plačilo stroškov postopka.

9. Prizadete stranke v svoji pripravljalni vlogi prerekajo navedbe tožnikov. Med drugim navajajo, da so navedbe tožnikov o njihovem protipravnem ravnanju kontradiktorne. Opozarjajo tudi na razmejitev med vsebino evidenc v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru ter upravnimi in sodnimi postopki.

10. Tožba je utemeljena.

11. Tožnika neutemeljeno nasprotujeta sodelovanju prizadetih strank v tem upravnem sporu. Te imajo položaj stranke na podlagi prvega odstavka 19. člena ZUS-1 kot predlagatelji postopka, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, in bi bila zato odprava oziroma sprememba tega akta v njihovo škodo.

12. Predmet izpodbijane odločbe je odločitev o spremembi podatkov katastra stavb, in sicer je organ z njo ugotovil spremembo površine, lege in oblike dela stavbe št. ..., ki je v solasti prizadetih strank, in posledično spremembo površine stavbe št. .... Kot razlog za navedeno spremembo navaja uskladitev podatkov dela stavbe št. ... tako, da se površini tega dela stavbe prišteje površina terase v četrti etaži. 13. Tožnika v tožbi, tako kot že prej v pritožbi, uveljavljata, da se v nasprotju z določbami ZUP v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe nista imela možnosti izjaviti o pravno odločilnih dejstvih, pri čemer trdita, da terasa, ki je bila z izpodbijano odločbo prišteta površini dela stavbe št. ..., spada k njunem stanovanju, to je delu stavbe stavbe št. ..., ki je v solasti tožnikov.

14. Iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe izhaja, da so v postopku izdelave elaborata na podlagi tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZEN sodelovali solastniki dela stavbe št. ... (prizadete stranke), izpodbijana odločba pa je bila na podlagi petega odstavka 95. člena ZEN izdana v skrajšanem postopku in vročena (osebno) tudi tožnikoma.

15. Tretji odstavek 87. člena ZEN določa, da mora geodetsko podjetje ali projektant v postopku izdelave elaborata spremembe podatkov katastra stavb opraviti obravnavo in lastniku dela stavbe, katerega podatek se spreminja, pokazati vsebino sprememb s primerjavo poteka v elaboratu spremembe podatkov katastra stavb in v naravi. Četrti odstavek 87. člena ZEN določa, da se glede vabljenja, obveščanja in vodenja obravnave smiselno uporabljajo določbe 30. do 32. člena ZEN. Peti odstavek 95. člena ZEN pa določa, da če geodetska uprava ugotovi, da elaborat spremembe podatkov katastra stavb izpolnjuje vse pogoje iz tega člena, po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o vpisu spremembe podatkov katastra stavb. V izreku odločbe o vpisu spremembe podatkov katastra stavb se navedejo podatki katastra stavb, tako da je prikazana povezava med njihovim starim in novim stanjem oziroma tako, da je mogoče nedvoumno razbrati spremembo podatkov katastra stavb. Odločba se vroči vlagatelju zahtevka in lastniku stavbe ali dela stavbe. O spremembi podatkov katastra stavb se obvesti sodišče, ki vodi zemljiško knjigo.

16. Po presoji sodišča navedene določbe ZEN, na katere se opirata upravna organa, ne pomenijo, da lastniki drugih delov stavbe (ki so s skladno 105. členom SPZ oziroma 18. člena Stanovanjskega zakonika - SZ-1 vsi tudi solastniki (skupnih delov) stavbe) niso upravičeni do sodelovanja v postopku izdelave elaborata. Kaj takega namreč ne izhaja ne iz tretjega odstavka 87. člena ZEN, ki zgolj pove, kaj mora geodet storiti v tem postopku, niti iz četrtega odstavka istega člena, ki napotuje na smiselno uporabo določb, ki se nanašajo na mejno obravnavo.

17. Glede na okoliščine konkretnega primera pride v poštev smiselna uporaba določbe tretjega odstavka 30. člena ZEN, ki določa, da mora geodetsko podjetje na mejno obravnavo vabiti lastnika parcele, katere meja se ureja, in lastnika sosednjih parcel. Po presoji sodišča smiselna uporaba te določbe v situaciji, ko se spreminja površina dela stavbe (in posledično stavbe kot celote), za kar gre v tej zadevi, zagotavlja udeležbo in varstvo pravic (so)lastnikov drugih delov stavbe. To je potrebno, ker je stavba po svoji naravi prostorsko zaključena celota, zato praviloma ni mogoča sprememba posameznega dela stavbe, ne da bi s tem prišlo do sprememb pri drugih skupnih ali posameznih delih stavbe, kar pa oboje nedvomno zadeva (so)lastnike ostalih delov stavbe, ki so, kot rečeno, vsi hkrati tudi solastniki skupnih delov stavbe.

18. Navedeno izhaja tudi določb iz 89. člena ZEN, ki opredeljuje spremembo površine stavbe ali dela stavbe (za kar naj bi šlo v tej zadevi po navedbah organa v izpodbijani odločbi). Tretji odstavek tega člena tako določa, da se površina stavbe ali dela stavbe spremeni, če se je spremenila oblika stavbe ali dela stavbe ali če se je površina, vpisana v kataster stavb, določila z večjo natančnostjo. Sprememba lege in oblike dela stavbe skladno s prvim odstavkom 89. člena ZEN pomeni spremembo njegovega tlorisa (torej spremembo zunanjih obrisov dela stavbe, gl. šesti odstavek 77. člena ZEN) ali števila etaž dela stavbe. Za spremembo lege in oblike zaradi določitve z večjo natančnostjo gre skladno z drugim odstavkom 89. člena ZEN le takrat, ko se na tak način spreminjajo že vpisani podatki katastra stavb, ki določajo lego in obliko stavbe ali dela stavbe.

19. Iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe ne izhaja, da bi šlo v tej zadevi zgolj za spremembo površine dela stavbe zaradi določitve njegove površine z večjo natančnostjo v smislu drugega odstavka 89. člena ZEN, kar zatrjujejo prizadete stranke. Upravna organ namreč kot razlog za spremembo, kot že rečeno, navajata uskladitev podatkov na način, da se delu stavbe v lasti prizadetih strank prišteje površina terase v četrti etaži. To pa, kot izhaja tudi iz izreka izpodbijane odločbe, kaže na spremembo tlorisa in števila etaž, torej na spremembo v smislu prvega odstavka 89. člena ZEN. Sodišče ni presojalo, ali gre v obravnavani zadevi dejansko za enega od navedenih primerov iz 89. člena ZEN ali za kaj drugega (pri čemer iz izpodbijane odločbe sploh ne izhaja, kakšen je bil pravni status obravnavane terase pred izvedbo sporne spremembe - do česar se bo upravni organ v ponovljenem postopku moral opredeliti), saj to glede na ugotovljeno bistveno kršitev pravil postopka, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, ni bilo potrebno.

20. Po presoji sodišča namreč že iz pojasnjene narave spreminjanja podatkov o površini stavbe ali dela stavbe v katastru stavb izhaja, da morajo imeti možnost sodelovanja v postopku izdelave elaborata tudi lastniki drugih delov stavbe, in sicer ne glede na to, kaj je razlog za spremembo površine. Ker pa v nasprotju s četrtim odstavkom 87. člena ob smiselni uporabi tretjega odstavka 30. člena ZEN tožnikoma ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku izdelave elaborata, upravni organ ni imel pravne podlage, da po petem odstavku 95. člena ZEN odloči v skrajšanem postopku. Tožnikoma je bilo tako onemogočeno, da se še pred izdajo odločbe izrečeta o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za varstvo njunih pravic, kar pomeni absolutno bistveno kršitev iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, to pa je razlog, iz katerega je tožba utemeljena.

21. Sodišče ni sledilo tožbenemu predlogu, naj odloči v sporu polne jurisdikcije, kar sta tožnika smiselno predlagala z zahtevo, naj odpravi odločbi prvostopenjskega in drugostopenjskega organa ter ugotovi, da je terasa del njunega stanovanja oziroma da sta solastnika stanovanja in terase. V upravnem sporu namreč sodišče odpravi upravni akt in samo odloči o stvari (tj. v sporu polne jurisdikcije) le ob izpolnjenih pogojih iz 65. člena ZUS-1. Po določbi prvega odstavka 157. člena Ustave RS in prvega odstavka 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Bistvo upravnega spora je torej nadzor nad zakonitostjo delovanja uprave in ne prevzemanje njene funkcije. Odločanje v sporu polne jurisdikcije je predvideno kot izjema, kot zadnja možnost učinkovitega sodnega varstva pravic posameznika. V obravnavani zadevi po presoji sodišča ni izpolnjen nobeden izmed pogojev za odločanje v sporu polne jurisdikcije iz 65. člena ZUS-1, niti tega tožnika ne zatrjujeta. Poleg tega pa sodišče še pojasnjuje, da v upravnem sporu v primeru, kadar so izpolnjeni pogoji za spor polne jurisdikcije (za kar v konkretnem primeru, kot rečeno, ne gre), lahko skladno s prvim odstavkom 65. člena ZUS-1 odloča le o upravni stvari, ki je predmet upravnega postopka, in (hkrati) o akcesornih zahtevkih iz prvega odstavka 67. člena ZUS-1, nikoli pa ne odloča o lastninskopravnih zahtevkih, saj so zanje izključno pristojna sodišča splošne pristojnosti. Meje upravne stvari v konkretnem primeru skladno s prvim odstavkom 125. člena ZUP v zvezi s prvim odstavkom 87. člena ZEN začrtuje v upravnem postopku vložena zahteva prizadetih strank.

22. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani sklep odpravilo in (ob uporabi pooblastila iz tretjega odstavka 64. člena ZUS-1) zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Sodišče se pri tem ni spuščalo v presojo ostalih tožbenih navedb, saj to za odločitev ni bilo potrebno. Ker je bilo torej treba tožbi ugoditi že zaradi ugotovljene bistvene kršitve pravil postopka, v upravnem sporu predlagani dokazi za odločitev v zadevi niso pravno pomembni, zato je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

23. Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Sodišče je zato tožnikoma priznalo stroške iz drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v višini 285,00 EUR. Ob povečanju za 22 % DDV tako znaša nagrada za tožbo 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetnica. Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

24. Prizadete stranke so sodišču predlagale zavrnitev tožbe, kar pomeni, da s svojim predlogom niso uspele, zato je sodišče njihovo zahtevo za povračilo stroškov zavrnilo ob smiselni uporabi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.