Jedro

Ker je bil tožniku v spornem času namesto sorazmernega dela starostne pokojnine, izplačan celoten znesek starostne pokojnine, je v tem primeru prišlo do preplačila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 19. 7. 2019 in št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 18. 2. 2019. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da sodišče ni upoštevalo invalidnosti in da se mu hoče odvzeti invalidnino. Sodišču predlaga, da postopek obnovi, saj za obnovo obstajajo zakoniti razlogi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 19. 7. 2019 s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 18. 2. 2019. Je pa drugostopenjski organ v izreku prvostopenjske odločbe spremenil prvi odstavek tako, da le-ta glasi: zavarovanec (tožnik) je v obdobju od 1. 12. 2018 do 31. 1. 2019 zaradi pričetka izplačevanja sorazmernega dela starostne pokojnine, neupravičeno prejel preveč izplačano starostno pokojnino. Iz prvostopenjske odločbe izhaja, da gre za znesek 459,58 EUR, ki ga je tožnik dolžan vrniti toženi stranki.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bila tožniku z odločbo št. ... z dne 3. 6. 2015 priznana pravica do starostne pokojnine v znesku 434,95 EUR na mesec od 28. 1. 2015 dalje. Z odločbo št. dosjeja ..., št. zadeve ... z dne 30. 1. 2019 pa je bilo odločeno, da se tožniku od 1. 12. 2018 dalje izplačuje sorazmerni del starostne pokojnine v znesku 229,68 EUR na mesec. Od 1. 12. 2018 dalje pa se že izplačani zneski pokojnine poračunajo. Taka odločitev je bila sprejeta glede na dejstvo, da je tožnik vložil prijavo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi samostojnega opravljanja pridobitne ali druge dovoljene dejavnosti za 20 ur tedensko od 1. 12. 2018 dalje. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje in kar med strankama tudi ni sporno, je tožnik od 1. 12. 2018 dalje vpisan v register kot A.A., s.p. 7. Glede na navedeno tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik od 1. 12. 2018 dalje, s tem, da je za 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko vključen v obvezno zavarovanje, upravičen le do sorazmernega dela starostne pokojnine, kot mu je bila priznana z že citirano odločbo z dne 30. 1. 2019. Ker pa je bil tožniku v času od 1. 12. 2018 do 31. 1. 2019 namesto sorazmernega dela starostne pokojnine, izplačan celoten znesek starostne pokojnine, je v tem primeru prišlo do preplačila.

8. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)2 v prvem odstavku 194. člena določa, da mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, vrniti prejeti znesek v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja. Navedeni zakon torej odkazuje na uporabo Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ)3, kjer je v tretjem odstavku 190. člena določeno, da obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. V spornem primeru je odpadla podlaga za izplačilo polnega zneska starostne pokojnine, kajti tožniku je bila s 1. 12. 2018 priznana pravica do izplačila sorazmernega dela starostne pokojnine. Kot je bilo že pojasnjeno je tožnik v času od 1. 12. 2018 do 31. 1. 2019 namesto sorazmernega dela starostne pokojnine prejel celoten znesek starostne pokojnine. Za mesec december 2018 je tako prejel 229,79 EUR preveč in za mesec januar 2019 229,79 EUR preveč. Skupen znesek 459,58 EUR je zato dolžan vrniti toženi stranki kot je to pravilno razsodilo sodišče prve stopnje.

9. V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na tožnikovo invalidnost oziroma invalidnino, pa pritožbeno sodišče poudarja, da vprašanje invalidnosti oziroma morebitne invalidnine nima nobenega vpliva na rešitev sporne zadeve. S tem v zvezi tudi ni nobene podlage, da bi sodišče obnovilo postopek, kot to v pritožbi uveljavlja tožnik.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami.