Jedro

Okoliščina, da naj bi škodo povzročilo Okrajno sodišče v Mariboru, ni tehten razlog za določitev drugega sodišča namesto pristojnega sodišča v Mariboru.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri Okrožnem sodišču v Mariboru vložil tožbo zoper toženo stranko s trditvijo, da je odgovorna za ravnanje svojih organov in sicer primarno policije, podrejeno pa Okrajnega sodišča v Mariboru. Ti naj bi tožniku pri izvrševanju funkcij iz svoje pristojnosti povzročili škodo zaradi neupravičenega in nerazumno dolgotrajnega odvzema motornega vozila.

2. Okrožno sodišče v Mariboru je s predlogom III P 709/2011 z dne 31. 1. 2012 predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Navedlo je, da temelji tožba na ravnanju Okrajnega sodišča v Mariboru v kazenski zadevi II K 7578/2010. Ker je Okrajno sodišče v Mariboru organizacijska enota Okrožnega sodišča v Mariboru, je Okrožno sodišče v Mariboru na zahtevo tožene stranke moralo že podati odgovor v zvezi z ravnanjem Okrajnega sodišča v Mariboru. Morebitna odškodninska odgovornost tožene stranke bo predstavljala odgovornost Okrožnega sodišča v Mariboru oziroma njegove organizacijske enote, zato meni, da ni primerno, da Okrožno sodišče v Mariboru odloča o odškodninski odgovornosti.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

5. V tej pravdni zadevi je tožena stranka Republika Slovenija, zatrjuje pa se protipravno ravnanje policije in podrejeno Okrajnega sodišča v Mariboru. Po presoji Vrhovnega sodišča glede na navedbe v predlogu ni podlage za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča namesto Okrožnega sodišča v Mariboru. Četudi se trdi, da naj bi škodo povzročilo Okrajno sodišče v Mariboru, ni neprimerno, da v tem odškodninskem sporu odloča pristojno Okrožno sodišče v Mariboru. To ni isto sodišče kot sodišče, kjer naj bi nastala škoda, pa četudi je okrajno sodišče organizacijska enota okrožnega sodišča. Ta okoliščina se nanaša samo na nekatere vidike organizacijskega poslovanja teh sodišč, glede bistvenega, to je glede sojenja, pa sta obe sodišči popolnoma samostojni in neodvisni, kar velja tudi za sodnike enega in drugega sodišča. Sodniki so sposobni objektivno odločati v vseh sporih, morebiten razumni dvom o objektivni nepristranskosti sodišča pa se praviloma lahko pojavi le v sferi strank, ne pa pri sodišču samem. Zato Vrhovno sodišče zaključuje, da v predlogu ni zaslediti tehtnih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, kar je narekovalo zavrnitev predloga.