Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Nujni sosporniki štejejo za enotno pravdno stranko (kot da bi vlogo vložila ena sama stranka) in jih ni mogoče, za potrebe odmere sodna takse, obravnavati ločeno.

Izrek

I. Ugovoru zoper plačilna naloga se ugodi in se plačilna naloga z dne 12. 2. 2018 razveljavita.

II. Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti pogodbe o prodaji nepremičnine parc. št. 585/39 k.o. ..., ki so jo 20. 12. 2005 sklenili toženci, razveljavitev zemljiškoknjižne vknjižbe lastninske pravice z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in izbris vknjiženih zastavnih pravic.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev delno ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo v delu glede izbrisa vknjiženih zastavnih pravic in odločitve o pravdnih stroških. V ostalem je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Toženci so na Vrhovno sodišče naslovili svoj predlog za dopustitev revizije zoper odločitev sodišča druge stopnje. Vrhovno sodišče je dne 12. 2. 2018 drugi toženki in tretjemu tožencu izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije.

4. Druga toženka in tretji toženec sta dne 19. 2. 2018 vložila skupen ugovor zoper izdana plačilna naloga z utemeljitvijo, da se nanju zaradi enotnega sosporništva razteza taksna oprostitev prve toženke.

**O ugovoru zoper izdana plačilna naloga za plačilo sodne takse**

5. Ugovor je utemeljen.

6. Toženci so enotni (celo nujni) sosporniki, ki se glede na določbo 196. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) štejejo za enotno pravdno stranko. Predmetni spor je mogoče rešiti za vse tožence samo na enak način. Ravno zato, ker je treba tožence obravnavati kot eno(tno) pravdno stranko, po presoji Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru ni mogoče slediti logiki 14. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1)1, torej, da se samo v primeru formalnega sosporništva taksna oprostitev enega sospornika razširi na ostale, ki so skupaj z njim opravili taksirano procesno dejanje (izročili vlogo). To namreč lahko velja za navadne sospornike, za katere ZPP v 195. členu izrecno določa, da v pravdi veljajo za samostojne stranke, pri čemer njihova dejanja ali opustitve ne koristijo ali ne škodujejo drugim sospornikom.

7. Nasprotno se učinki pravdnih dejanj enotnega sospornika širijo na vse ostale. To velja tudi za vložen predlog za dopustitev revizije s strani prve toženke (ki je oproščena plačila sodne takse za postopek). Ker bosta preostala toženca nujna uživala morebitni uspeh odločitve o njenem predlogu, je nerazumno, da bi morala za odločitev o tem istem predlogu sama plačati ločeno sodno takso. Zato je stališče Vrhovnega sodišča, da citirana določba 14. člena ZST-1 ne velja za primere, ko skupno vlogo vložijo enotni sosporniki, saj štejejo za enotno pravdno stranko (kot da bi vlogo vložila samo ena stranka) in jih ni mogoče, za potrebe odmere sodne takse, obravnavati ločeno. V nasprotnem primeru bi se namreč v praksi odprla možnost, da bi bila sodna taksa odmerjena tudi neaktivnemu enotnemu sosporniku iz razloga, da bo v postopku deležen uspeha procesnih dejanj drugega (aktivnega) sospornika.

8. Zato je Vrhovno sodišče ugovoru druge toženke in tretjega toženca ugodilo in plačilna naloga za plačilo sodne takse z dne 12. 2. 2018 razveljavilo.

**O predlogu za dopustitev revizije**

9. Toženci Vrhovnemu sodišču predlagajo, naj zoper odločitev sodišča druge stopnje dopusti revizijo glede vprašanj: 1) Ali je sodišče pravilno uporabilo določbo 88. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen)? 2) Ali je pravilna odločitev sodišča, da je na podlagi 88. člena ZDen ničen vsak pravni posel, s katerim je po uveljavitvi ZDen prišlo do razpolaganja s premoženjem? 3) Ali določila 88. člena ZDen izključujejo uporabo določil drugih členov ZDen (npr. 32. člena ZDen)? 4) Ali je pravilno stališče, podano v izpodbijanih odločbah, da kršitev določbe 88. člena ZDen pomeni, da se ni mogoče sklicevati na ovire za vrnitev v naravi (npr. oviro po 32. členu ZDen)? 5) Ali pravdno sodišče v tovrstnih postopkih lahko za potrebe odločanja o ničnosti pravnega posla ugotavlja obstoj zakonskih ovir za vračilo premoženja v naravi? 6) Kakšen je namen pravdnega postopka in naloga sodišča v tovrstnih pravdah (zaradi ugotavljanja ničnosti pravnih poslov za namene odločanja v denacionalizacijskem postopku)? 7) Ali je zahtevek izbrisne tožbe dopusten v pravdah zaradi ugotovitve ničnosti, ki so sprožene v okviru denacionalizacijskih postopkov? 8) Ali je dopustna izbrisna tožba zoper dobrovernega pridobitelja vknjižene pravice? 9) Ali sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo in bistveno kršili določbe pravdnega postopka s tem, ko sta presodili, da dobra vera toženih strank ni vplivala na dopustnost razpolaganja z nepremičnino?

10. Predlog ni utemeljen.

11. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP).

12. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zaradi česar je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

1 14. člen ZST-1 v drugem odstavku določa, da če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva.