Jedro

Ker je bil tožniku disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja izrečen zaradi konkretno ugotovljenih ravnanj, ki so v smislu pravilnika o odgovornosti delavcev tožene stranke pomenila hujšo kršitev delovnih obveznosti, tožniku delovno razmerje ni prenehalo iz razlogov moralno politične neprimernosti, oziroma obnovitveni razlog istega razloga ni podan.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je dne 31.3.1995 vložil predlog za obnovo postopka, ki je bil v tej zadevi pravnomočno končan pred Sodiščem združenega dela Republike Slovenije z odločbo opr. št. Sp 928/86-3, z dne 5.6.1986, v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela v Ljubljani, opr. št. S 1258/85-32, z dne 11.3.1986. Sodišče prve stopnje je tožnikov predlog za obnovo postopka obravnavalo v skladu z določbami 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS, št. 19/94, 20/98), na podlagi katerih je bilo mogoče predlagati obnovo postopka v pravnomočno končanih zadevah, v katerih je bilo s pravnomočno odločbo sodišča odločeno ali potrjena odločitev pristojnega organa, ki se nanaša na sklenitev ali prenehanje delovnega razmerja ali na razporeditev na drugo delovno mesto zaradi razloga moralno-politične neprimernosti, še v roku 12 mesecev po uveljavitvi navedenega zakona, ne glede na potek siceršnjih zakonitih rokov za obnovo. Ugotovilo je, da disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja, ki je bil tožniku izrečen pri toženi stranki z odločbo disciplinske komisije z dne 16.4.1985 ter dokončnim sklepom delavskega sveta z dne 10.7.1985, ki je bil predmet sodne presoje v tej zadevi pred Sodiščem združenega dela in na podlagi katerega je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, ni bil izdan zaradi razloga moralno-politične neprimernosti tožnika, temveč zaradi konkretno ugotovljenih hujših kršitev delovnih obveznosti. Zato je predlog za obnovo postopka kot neutemeljen zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za obnovo postopka.

Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek po tožnikovem predlogu za obnovo pravnomočno končan, vlaga tožnik revizijo, formalno iz vseh revizijskih razlogov (1., 2. in 3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP - prečiščeno besedilo - Ur. l. RS, št. 12/03). Pri tem sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker v izpodbijanem sklepu niso podani razlogi o odločilnih dejstvih, saj se sodišče o tožnikovih navedbah, da pri toženi stranki ni bila upoštevana zahteva za izločitev predsednika disciplinskega sodišča in o ugovoru zastaranja, ni izjavilo. Prav tako sodišču očita, da se ni izjavilo, zakaj je o predlogu za obnovo odločilo, ne da bi pribavilo v sodni spis celotni disciplinski spis tožene stranke. Hkrati je sodišče ravnalo v nasprotju z določbami 227. člena ZPP, ko tožena stranka na njegov poziv ni predložila listin, pomembnih za odločitev. Poleg tega je sodišče napačno štelo, da očitek "skrunjanje samoupravljanja", izrečen tožniku v sklepu delavskega sveta tožene stranke, ne pomeni očitka moralno-politične neprimernosti.

Revizija je bila v skladu z določili člena 375 ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo, pod pogoji iz 384. člena ZPP pa tudi izpodbijani sklep, samo v tistem delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti le na pravilno uporabo materialnega prava. V tem primeru se pravnomočni sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka v materialnopravnem smislu lahko preizkuša le glede obstoja obnovitvenega razloga iz 2. odstavka 72. člena ZDSS, to je upoštevanja moralno-politične neprimernosti kot odločilnega razloga za prenehanje delovnega razmerja oziroma potrditve takšnega prenehanja delovnega razmerja pred sodiščem.

Kolikor tožnik sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker se naj sodišče ne bi izjavilo o njegovih navedbah glede neupoštevanja predloga za izločitev predsednika disciplinskega senata in glede ugovora zastaranja, revizijsko sodišče poudarja, da so lahko v tem primeru revizijski razlog le določene absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje in bistvene kršitve pred sodiščem druge stopnje v postopku obravnavanja predloga za obnovo, ne pa tudi domnevne kršitve v predhodnem pravnomočno končanem sodnem postopku.

Revizijski očitek, da se sodišče ni izjavilo, zakaj je o predlogu za obnovo postopka odločalo brez popolnega disciplinskega spisa, ne drži. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se je sodišče druge stopnje glede tega določno opredelilo in se pravilno sklicevalo na določbo 154. člena takratnega poslovnika za sodišča združenega dela (Ur. l. SRS, št. 14/81) o vračanju listin iz sodnega spisa pred njegovim arhiviranjem. Sicer pa je imelo sodišče v listinah, ki jih je uspelo pribaviti, upoštevaje tudi druge listine sodnega spisa opr. št. S 1559/86, še vedno ustrezno in dovolj popolno dejansko podlago za odločanje o utemeljenosti tožnikovega predloga za obnovo. Pri tem revizijska navedba, da naj bi sodišče odločalo tudi brez pravilnika o disciplinski odgovornosti, po katerem so bile opredeljene tožniku očitane kršitve, tudi sicer ne drži, saj je bil ta pravilnik ponovno vložen v spis kot priloga B 93. Da bi sodišče prve stopnje v zvezi s tem nepravilno uporabilo določbe 227. člena ZPP, tožnik v pritožbi ni uveljavljal. Ker bi nepravilna uporaba te določbe ZPP lahko pomenila le relativno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, tožnik v skladu s 1. točko 1. odstavka 370. člena ZPP te kršitve v revizijskem postopku ne more več uveljavljati.

Revizijsko sodišče soglaša, da zapis v zapisniku seje delavskega sveta tožene stranke z dne 22.5.1984, da se zoper tožnika sproži postopek med drugim tudi "zaradi skrunjenja samoupravljanja" sam na sebi še ne pomeni, da je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja zaradi moralno-politične neprimernosti. Pravilno obe nižji sodišči ugotavljata, da je bil tožniku navedeni disciplinski ukrep utemeljeno izrečen zaradi njegovih konkretnih ravnanj, ki so v skladu s takratnim pravilnikom o odgovornosti za delovne obveznosti pri toženi stranki pomenila hujše kršitve delovnih obveznosti. Zato pogoji za obnovo postopka iz 2. odstavka 72. člena ZDSS niso bili podani.

Ker revizijski razlogi niso bili podani, je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.