Jedro

Umik predloga za izvršbo je v procesni dispoziciji upnika, ki mora, da bi nastopili procesni učinki ustavitve postopka, jasno, nedvoumno in nepogojno izjaviti, da predlog za izvršbo umika. Brez takšne izrecne izjave upnika ni podlage za ustavitev postopka izvršbe po določbi 43. člena ZIZ in tudi ne podlage za sklepanje, da upnik pri izvršbi več ne vztraja. Sodišče na podlagi poziva upniku, naj poda umik predloga za izvršbo, kljub opozorilu, da bo, če umika ne bo prejelo, štelo, da upnik pri izvršbi več ne vztraja, tako ne more vzpostaviti domneve, ki bi lahko imela za posledico ustavitev postopka izvršbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Dolžnica mora upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti pritožbene stroške v znesku 101,06 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek izvršbe ustavilo.

2. Zoper sklep se je po pooblaščencu pritožil upnik in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi, upniku pa prizna pritožbene stroške. Navedel je, da je sodišče v obrazložitvi sklepa navedlo, da naj bi upnika z dopisom z dne 13. 7. 2021 pozvalo, naj glede na potek časa posreduje umik predloga za izvršbo, v kolikor je bila terjatev poravnana, prav tako pa naj bi bil upnik opozorjen, da bo sodišče, če umika ne bo prejelo, štelo, da upnik pri izvršbi več ne vztraja in bo izvršilni postopek ustavilo. Upnik je trdil, da poziva s takšno vsebino ni prejel, njegova terjatev pa tudi ni bila poplačana. Izpostavil je, da tudi na podlagi opozorila, na katerega se sklicuje sodišče, to izvršbe ne bi smelo ustaviti.

3. Dolžnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil v obravnavani zadevi na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, vloženega 2. 6. 2003, 30. 8. 2004 izdan sklep o izvršbi, s katerim je bila dovoljena izvršba z rubežem dolžničine plače oziroma drugih stalnih denarnih prejemkov. Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi (10. 9. 2004) in vročitvi tega dolžnikovemu dolžniku (24. 11. 2004) je sodišče 13. 7. 2021 na upnika naslovilo dopis, v katerem je navedlo, da v tej zadevi še ni prejelo obvestila o poplačilu terjatve oziroma umika izvršbe in da upnika glede na potek časa in njegovo neodzivnost poziva, da sodišču v roku 8 dni posreduje umik predloga, v kolikor je bila predmetna terjatev že poravnana oziroma pri njej več ne vztraja. Prav tako je navedlo, da če sodišče od upnika ne bo prejelo umika oziroma zahtevanih podatkov, bo štelo, da pri predmetni izvršbi več ne vztraja in bo izvršilni postopek ustavilo.

6. Sodišče prve stopnje je nato 25. 8. 2021 izdalo sklep, s katerim je postopek izvršbe ustavilo. Svojo odločitev je oprlo na ugotovitev, da upnik na zgoraj navedeni poziv ni odgovoril, zaradi česar je štelo, da pri terjatvi ne vztraja. V zvezi z odločitvijo o ustavitvi postopka izvršbe se je sklicevalo na določbe 3., 43. in 76. člena ZIZ.

7. Iz lastnoročno podpisane vročilnice izhaja, da je bil poziv z dne 13. 7. 2021 upniku na naslovu njegovega sedeža (enako kot izpodbijani sklep z dne 25. 8. 2021) vročen 19. 7. 2021. Tako ne drži navedba upnika, da tega poziva ni prejel. 8. Pravilno pa je stališče upnika, da njegova neodzivnost v zvezi s pozivom ne more imeti za posledico ustavitve postopka izvršbe. Tega bi bilo mogoče ustaviti, če bi bili za to izpolnjeni zakonski pogoji. Sodišče bi takšno odločitev lahko sprejelo, če bi upnik podal umik predloga za izvršbo, skladno s 43. členom ZIZ, ki pa ga ni podal in ga, četudi ga sodišče k temu pozove, kot ga je pozvalo s predmetnim pozivom, ni dolžan podati, še zlasti ne, če njegova terjatev še ni poplačana.

9. Umik predloga za izvršbo je v procesni dispoziciji upnika, ki mora, da bi nastopili procesni učinki ustavitve postopka, jasno, nedvoumno in nepogojno izjaviti, da predlog za izvršbo umika.1 Brez takšne izrecne izjave upnika ni podlage za ustavitev postopka izvršbe po določbi 43. člena ZIZ in tudi ne podlage za sklepanje, da upnik pri izvršbi več ne vztraja. Sodišče na podlagi poziva upniku, naj poda umik predloga za izvršbo, kljub opozorilu, da bo, če umika ne bo prejelo, štelo, da upnik pri izvršbi več ne vztraja, tako ne more vzpostaviti domneve, ki bi lahko imela za posledico ustavitev postopka izvršbe. Niti v 43. členu ZIZ niti v določbah 3. in 76. člena ZIZ, na katere se je v izpodbijanem sklepu sklicevalo sodišče prve stopnje, prav tako pa tudi ne v katerih drugih določbah ZIZ za to namreč ni podlage. Sodišče prve stopnje s pozivom z dne 13. 7. 2021 od upnika tudi ni zahtevalo navedbe konkretnih podatkov, ki bi morebiti bili potrebni za nadaljnje opravljanje izvršbe in brez katerih nadaljnja oprava izvršbe z dovoljenimi sredstvi izvršbe ne bi bila mogoča, zaradi česar bi neodzivnost upnika zaradi dejanske nemožnosti oprave izvršbe lahko imela za posledico ustavitev postopka izvršbe.2 Prav tako pa sodišče prve stopnje tudi ni ugotavljalo morebitnih drugih okoliščin, ki bi na podlagi relevantni določb ZIZ (npr. 133.a člena ZIZ) v obravnavani zadevi lahko imele za posledico ustavitev postopka izvršbe, in svoje odločitve o ustavitvi postopka tudi ni oprlo na obstoj takšnih okoliščin.

10. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ). V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje nadaljevati z vodenjem izvršilnega postopka ustrezno upoštevaje določbe ZIZ.

11. Ker je upnik s pritožbo uspel, pritožba zoper sklep o neutemeljeni ustavitvi postopka pa je bila tudi potrebna za nadaljnji postopek, je upnik upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov (peti odstavek 38. člen ZIZ, 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče mu je priznalo stroške v višini odvetniške nagrade za sestavo pritožbe v priglašeni višini 100 točk (tar. št. 27/6 Odvetniške tarife – OT) in 2% materialnih stroškov v višini 2 točki (tretji odstavek 13. člena OT), kar ob vrednosti točke 0,60 EUR skupaj znaša 61,20 EUR. Prav tako mu je priznalo 22% DDV od tega zneska v višini 13,46 EUR in 26,40 EUR sodne takse za pritožbo, skupaj torej 101,06 EUR. Če dolžnica upniku stroškov ne bo povrnila v danem roku, je upnik od dneva zamude dalje upravičen tudi do plačila zakonskih zamudnih obresti od tega zneska (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s prvim odstavkom 378. člena OZ).

1 Prim. VSC Sklep I Ip 199/2020, VSK sklep II Cpg 96/2005, VSL Sklep II Cp 899/2004, VSL Sklep I Cp 1600/2000 . 2 Prim. VSK sklep II Cp 164/2006 .