Jedro

Po oceni pritožbenega sodišča smiselno enako velja, da se nadzornik ne more razbremeniti svoje odgovornosti, če je investitor vedel, da je treba pri oziroma pred pričetkom izgradnje temeljev in temeljne plošče poklicati geologa ter upoštevati morebitne pogoje geološkega poročila, pa tega ni storil in na to ni opozoril ne izvajalca ne nadzornika. nadzornik sicer po pogodbi ščiti interese naročnika, vendar je v razmerju do naročnika vseeno samostojen oziroma mora biti samostojen. Njegova samostojnost se kaže v tem, da pri opravljanju nadzora ni vezan na naročnikova navodila in jih od njega tudi nima pravice zahtevati. V razmerju do naročnika ima nadzornik položaj profesionalne osebe. Zato je ključno, ali je nadzornik ravnal po pravilih stroke, ki mu nalaga nadzor gradbe in dolžnost opozoriti na pomanjkljivosti oziroma napake, neodvisno od tega, kakšno je bilo vedenje naročnika. V kolikor bi namreč nadzornik ravnal po pravilih stroke in svojo obveznost nadzora in opozorila izpolnil, bi bil prost pogodbene odškodninske odgovornosti. Posledično se nadzornik ne more uspešno sklicevati na morebitna navodila naročnika oziroma ga dejstvo, da je gradbeni dnevnik podpisal za nazaj na prošnjo naročnika, ne razbremeni njegove odgovornosti kot nadzornika.

S podpisom dnevnika je po oceni pritožbenega sodišča izrazila konkludentno voljo, da se strinja z opravljanjem nadzora že od pričetka izvajanja del, s čimer pa je nase prevzela obveznost opravljanja skrbnega gradbenega nadzora. Potrditev del, ki niso bila izvedena v skladu s projektno dokumentacijo, pomeni hudo obliko kršitev strokovnih pravil in opustitev pogodbenih ter zakonskih obveznosti, saj strokovni nadzor obsega tudi kontrolo, ali se gradnja izvaja po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Slednje velja še toliko bolj ob potrditvi del brez vse potrebne dokumentacije in brez prisotnosti, potrditvah same prve toženke celo s podpisom gradbenega dnevnika „za nazaj“.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju odločitve z delno sodbo VIII Pg 2672/2012 z dne 18. 6. 2014, v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1735/2014 z dne 4. 2. 2015, odločilo, da je preostali (sporni) del zahtevka glede podlage utemeljen glede obeh toženih strank (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka je pridržalo za končno sodbo (II. točka izreka).

2. Zoper vmesno sodbo sodišča prve stopnje je pravočasno vložila pritožbo prva toženka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Prav tako je pritožbo zoper vmesno sobo vložila druga toženka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Tožeča stranka je odgovorila na obe pritožbi. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi zavrne in potrdi izpodbijano vmesno sodbo. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče bo na pritožbi odgovarjalo skupaj, saj sta le-ti v bistvenem identični.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da prva toženka kot nadzorni inženir pri opravljanju nadzora nad gradnjo montažne stanovanjske hiše, katere investitor je bila tožeča stranka, ni ravnala v skladu s pravili stroke, ki so uveljavljena na področju opravljanja nadzora nad gradnjo. Ocenilo je, da so izkazani vsi elementi njene odškodninske odgovornosti za vtoževano škodo, ter da je zato tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper prvo toženko glede podlage utemeljen. Utemeljen pa je tudi tožbeni zahtevek zoper drugo toženko na podlagi 921. člena OZ v povezavi s prvim odstavkom 965. člena OZ.

8. Toženki v pritožbah ponavljata, da je bila pogodba o nadzoru sklenjena šele, ko je objekt že stal. Ko so se postavljali temelji in temeljna plošča, prva toženka še ni bila nadzornik, zato tudi ne more biti odškodninsko odgovorna za škodo, nastalo zaradi posedanja tal in posledične statične nevzdržnosti zgradbe.

9. Zaveza nadzornega inženirja je, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, obligacija prizadevanja. Z vso skrbnostjo si je dolžan prizadevati, da bo naročnik uresničil svoj končni interes (zgradbo brez napak). Kršitev obveznosti nadzornega inženirja je podana le, ko mu je mogoče očitati, da pri izvajanju storitev ni ravnal z zadostno strokovno skrbnostjo. V tem primeru naročniku odgovarja za škodo, ki jo je le-ta zato pretrpel. Za napake zgradbe, ki bi jih lahko preprečil, odgovarja po splošnih pravilih o pogodbeni odškodninski odgovornosti in sicer za škodo zaradi zaupanja. Škoda za katero odgovarja, so tudi stroški odprave napak, kot je to v našem primeru.(1) Neposredni vzrok za škodo je sicer bila nepravilna izpolnitev izvajalca. Vendar pa je škoda, ki je zaradi tega nastala, v vzročni zvezi z ravnanjem nadzornega inženirja, če bi slednji nepravilno izpolnitev lahko preprečil, v kolikor bi ravnal v skladu s pravili stroke.(2) Primarna dolžnost nadzornega inženirja je nadzor nad izvajalcem. Vendar pa odgovarja tudi za napake v projektu oziroma izvedbi, ki bi jih, če bi ravnal z zadostno skrbnostjo, lahko opazil. Ni nujno, da nadzorni inženir nadzira vsa dela, temveč le tista, od katerih je odvisen uspeh gradnje, kar nedvomno velja za izgradnjo temeljev in temeljne plošče. 10. Prva toženka ima prav, da je pridobitev vse potrebne projektne in druge dokumentacije za pričetek opravljanja del na strani investitorja. Brez pridobitve gradbenega dovoljenja ne sme pričeti z deli. V obravnavanem primeru je naročnik gradbeni dovoljenji pridobil, zato se je lahko upravičeno začelo z gradbenimi deli. V projektih (PGD: vodilna mapa – 0.8.4. Povzetek vsebine tehničnih poročil, konstrukcija), ki sta bila sestavni del vsak svojega gradbenega dovoljenja (68. člen Zakona o graditvi objektov - ZGO-1), pa je bilo določeno obvezno sodelovanje geologa pri betoniranju temeljev in upoštevanje morebitnih pogojev geološkega ter geomehanskega poročila. Slednje ni bilo spoštovano.

11. Projektno-tehnična dokumentacija je sicer sestavni del gradbene pogodbe. Zato imajo njene pomanjkljivosti naravo pomanjkljivosti v naročnikovem naročilu. Vendar slednje, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, za odgovornost nadzornika ni odločilnega pomena. Pritožbeno sodišče na tem mestu pojasnjuje, da se izvajalec ne more razbremeniti odgovornosti, če privoli v to, da bo dela izvajal, ne da bi naročnik prej pridobil ustrezno (popolno) projektno dokumentacijo, kot tudi ne s sklicevanjem na to, da bi naročnik lahko opazil pomanjkljivosti (ali je zanje vedel) pri izvajanju del, pa na njih izvajalca ni opozoril.(3) Po oceni pritožbenega sodišča smiselno enako velja, da se nadzornik ne more razbremeniti svoje odgovornosti, če je investitor vedel, da je treba pri oziroma pred pričetkom izgradnje temeljev in temeljne plošče poklicati geologa ter upoštevati morebitne pogoje geološkega poročila, pa tega ni storil in na to ni opozoril ne izvajalca ne nadzornika. Nadzornik sicer po pogodbi ščiti interese naročnika, vendar je v razmerju do naročnika vseeno samostojen. Njegova samostojnost se kaže v tem, da pri opravljanju nadzora ni vezan na naročnikova navodila in jih od njega tudi nima pravice zahtevati. V razmerju do naročnika ima nadzornik položaj profesionalne osebe.(4 Zato je ključno, ali je nadzornik ravnal po pravilih stroke, ki mu nalaga nadzor gradbe in dolžnost opozoriti na pomanjkljivosti oziroma napake, neodvisno od tega, kakšno je bilo vedenje naročnika. V kolikor bi namreč nadzornik ravnal po pravilih stroke in svojo obveznost nadzora in opozorila izpolnil, bi bil prost pogodbene odškodninske odgovornosti. Posledično se nadzornik ne more uspešno sklicevati na morebitna navodila naročnika oziroma ga dejstvo, da je gradbeni dnevnik podpisal za nazaj na prošnjo naročnika, ne razbremeni njegove odgovornosti kot nadzornika.

12. Prva toženka bi torej morala, če bi nadzor opravljala z zahtevano skrbnostjo dobrega strokovnjaka, naročnika opozoriti na napake oziroma neskladja in morebitne pripombe navesti v gradbeni dnevnik. Tako tudi iz drugega odstavka 88. člena ZGO-1 izhaja, da mora nadzorni inženir v primeru ugotovljenega neskladja s projektom za izvedbo ali gradbenimi predpisi, o tem obvestiti inšpektorja in investitorja, ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, pa brez odlašanja vpisati v gradbeni dnevnik. S podpisom gradbenega dnevnika nadzornik potrjuje, da so podatki oziroma vpisi, vneseni v gradbeni dnevnik, resnični (četrti odstavek 88. člena ZGO-1).

13. Po povedanem se izkaže, da tudi, če je investitor vedel (in bi tudi moral vedeti), da se zahteva prisotnost geologa in pridobitev geološkega poročila, to ne razbremeni prve toženke odgovornosti za neizpolnitev njenih obveznosti na podlagi pogodbe o nadzoru in ZGO-1. Prva toženka bi namreč morala investitorja vsaj opozoriti, da ni bilo pridobljeno geološko poročilo, kot ga projekta zahtevata, oziroma slednje vpisati v gradbeni dnevnik in predlagati predloge za odpravo kršitev (88. člen ZGO-1). V skladu s Pogodbenimi gradbenimi uzancami (PGU) mora nadzornik od izvajalca zahtevati, da odstrani dela, ki so izvedena v nasprotju s projektno dokumentacijo (prim. 79. člen PGU). V konkretnem primeru prva toženka tega ni storila, temveč je kot nadzornik podpisala gradbeni dnevnik brez pripomb, s čimer je potrdila za resnično vse, kar je bilo vpisano vanj. Ob ugotovitvi, da je prva toženka glede na podpisani gradbeni dnevnik, nadzor opravljala od pričetka del, bi se lahko svoje odgovornosti kot nadzornik razbremenila le, če bi dokazala, da je opozorila na neskladje s projektno dokumentacijo oziroma konkretno na pomanjkanje geološkega poročila, česar pa ni storila oziroma tega niti ni trdila. Zgolj s trditvami, da ob izkopu jame in betoniranju temeljev ni bila prisotna, pa se ne more uspešno obraniti pred tožbenim zahtevkom. Povprečni nadzorni inženir bi namreč, ob ravnanju s strokovno skrbnostjo, ki se od njega pričakuje, moral in mogel vedeti, da s podpisom gradbenega dnevnika nase prevzema odgovornost strokovnega nadzora. Zato tudi, če bi držalo, da ni bila prisotna, ali da ni imela na voljo vse potrebne dokumentacije, je bila njena dolžnost poskrbeti, da je prisotna oziroma zahtevati dokumentacijo, ali pa ne podpisati gradbenega dnevnika. S podpisom le-tega je po oceni pritožbenega sodišča izrazila konkludentno voljo, da se strinja z opravljanjem nadzora že od pričetka izvajanja del1, s čimer pa je nase prevzela obveznost opravljanja skrbnega gradbenega nadzora in nasprotne pritožbene navedbe toženk (da je bila pogodba o nadzoru sklenjena kasneje) niso utemeljene. Potrditev del, ki niso bila izvedena v skladu s projektno dokumentacijo, pomeni hudo obliko kršitev strokovnih pravil in opustitev pogodbenih ter zakonskih obveznosti, saj strokovni nadzor obsega tudi kontrolo, ali se gradnja izvaja po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje (8.3 točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Da bo takšen nadzor opravljala, se je prva toženka tudi zavezala v pogodi o nadzoru (5. člen Pogodbe). Slednje velja še toliko bolj ob potrditvi del brez vse potrebne dokumentacije in brez prisotnosti pri izvajanju del, potrditvah same prve toženke celo s podpisom gradbenega dnevnika „za nazaj“.

14. Glede na to je neutemeljen tudi pritožbeni očitek prve toženke, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče A. A. in B. B. je bila vabljena kot priča, pa na narok ni pristopila. Prav tako je sodišče prve stopnje vabilo najprej C. C., nato pa je tožena stranka ugotovila, da je njegovo pravo ime D. D., ki pa ga sodišče ni več vabilo kot pričo. Prva toženka je predlagala, da se B. B. (list. št. 132) zasliši v dokaz trditev, da je tožeča stranka vedela, da so na spornem območju smeti, A. A. (list. št. 192) pa v dokaz trditev, da prva toženka ni (pravočasno) prejela projektne dokumentacije s strani investitorja, zaradi česar ni mogla opravljati nadzora. Naknadno (po prvem naroku za glavno obravnavo) dopolnjevanje dokaznih predlogov oziroma navajanje, zakaj naj se ti priči zaslišita (list. št. 287), pa je prepozno (prvi in peti odstavek 286. člena ZPP). Tudi sicer pa je kot rečeno ključno, da je nadzornik gradbeni dnevnik podpisal in s tem nase prevzel odgovornost za strokovno opravljanje nadzora, ne glede na to, ali je investitor vedel za obstoj smeti oziroma dolžnost prisotnosti geologa, kot tudi ne, ali je bil nadzornik dejansko prisoten pri vseh delih. Prisoten mora biti pri ključnih delih oziroma toliko, da nadzor opravi z zahtevano in pričakovano strokovno skrbnostjo, kar potrjuje s podpisom gradbenega dnevnika. Povedano drugače, tudi če drži, da nadzornik ni bil prisoten in ni imel na voljo dokumentacije, je s svojim podpisom privolil v to, da bo opravljal nadzor brez dokumentacije in ne da bi bil prisoten pri delih, kar pritožbeno sodišče še bolj utrjuje v prepričanju, da ni ravnal z zahtevano stopnjo skrbnosti.

15. V zvezi s pritožbenimi navedbami prve toženke, da je demontažo starega objekta in montažo novega objekta na lastne stroške opravil izvajalec, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tožeča stranka tega ni zanikala, temveč enako zatrjevala tudi sama. Zato navedeno v postopku sploh ni bilo sporno. S tožbenim zahtevkom pa je tožeča stranka vtoževala zgolj tisto, kar je plačala kupcem spornih hiš kot povračilo škode. Gre za znesek odprave napak (A9) in stroške odvetniških storitev za pripravo poziva na povrnitev škode. Pavšalne in nekonkretizirane pritožbene trditve prve toženke (ne navede kje oziroma v katerih vlogah je trdila, da je škodo že v celoti odpravil izvajalec na lastne stroške) ne dokazujejo, da tožeči stranko škoda ni nastala, ali da je bila škoda v celoti odpravljena že s strani izvajalca, ki je opravil demontažo in montažo novega objekta. O tem, v kakšni višini je tožbeni zahtevek utemeljen in posledično, ali je s svojim delom (z demontažo in montažo) del vtoževane škode (stroškov sanacije) tožeči stranki povrnil že izvajalec P. d. o. o. (primerjaj A9 – zadnji list), bo sodišče prve stopnje odločalo v nadaljevanju postopka. Odgovornost izvajalca in nadzornika je namreč solidarna. Zato sta investitorju odgovorna oba, vse dokler le-ta ni v celoti poplačan.

16. Sodišču prve stopnje se ni treba opredeliti prav do vsake trditve in dokaza stranke posebej. Na podlagi četrtega odstavka 324. člena ZPP mora v obrazložitvi sodbe navesti le zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Do nerelevantnih trditev (med drugim trditev, zakaj je bil projekt spreminjan iz plavajoče plošče v pasovne temelje in zakaj je v končni fazi bila zgrajena klet) se sodišču prve stopnje ni potrebno opredeliti.

17. Pritožbene navedbe prve toženke, ki se nanašajo na zastaranje zahtevka so pavšalne ter nejasne. Zato pritožbeno sodišče nanje ni moglo konkretizirano odgovoriti. Sicer pa se strinja z razlogi sodišča prve stopnje glede ugovora zastaranja tožbenega zahtevka.

18. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse pritožbene navedbe toženk, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

19. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Prav tako pritožbeno sodišče ni našlo nobene od kršitev, na katero pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

20. Toženki s pritožbama nista uspeli. Zato sami nosita svoje pritožbene stroške. Tožeča stranka pa sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbi toženk, saj z njim ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča, zaradi česar ti stroški niso bili potrebni za postopek (prvi odstavek 154. člena in 155. člen v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Plavšak N., Odgovornost profesionalnih oseb za napake gradbe: odgovornost projektanta, izvajalca in nadzornega inženirja, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1998, str. 129. Op. št. (2): Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, dodatek 2 k XII. poglavju, str. 1118. Op. št. (3): Plavšak N., prej navedeno delo, str. 94-95. Op. št. (4): Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, dodatek 2 k XII. poglavju, str. 1105-1107. Op. št. (5): 18. člen OZ: Volja za sklenitev pogodbe se lahko izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji.