Jedro

Predlog upnice za začetek stečajnega postopka je sodišče vročalo v izjavo dolžniku na naslov dolžnika kot je vpisan v poslovnem registru AJPES. Dolžnik je pravna oseba. Pravnim osebam, ki so vpisane v poslovnem registru, se sodna pisanja vročajo na naslovu, ki je vpisan v poslovnem registru.

Dolžniku je bil predlog za začetek stečajnega postopka pravilno vročen in ker dolžnik v 15 dneh po prejemu ni vložil ugovora, da ni insolventen ali da upničina terjatev ne obstaja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da velja, da je dolžnik insolventen.

Družbenik stečajnega dolžnika ima pravico s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka izpodbijati domnevo insolventnosti tako, da pritožbi priloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen. Zato je pritožbeno sodišče v nadaljevanju presojalo, ali iz dokazov, ki jih je dolžnikov družbenik priložil pritožbi izhaja, da dolžnik ni insolventen, torej, da je sposoben poravnati svoje obveznosti, ki so zapadle v daljšem obdobju in da je dolgoročno plačilno sposoben.

Če obstojijo zaloge, bi moral poleg sklicevanja na konto kartico še navesti, zakaj ni bilo mogoče zalog unovčiti za poplačilo zapadlih obveznosti. Pritožnik je priložil tudi fotokopijo slike cca 36 ton težke peči kot zaloge, ki je bila po njegovih trditvah v posesti družbe leta 2015, s čimer prav tako ni uspel dokazati, da je bila družba sposobna v daljšem času poravnati svoje zapadle obveznosti. Glede na navedeno pritožnik z dokazi, ki jih je priložil pritožbi, pritožbenega sodišča ni prepričal, da dolžnik ni insolventen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek nad dolžnikom: P., d. o. o., matična številka: ..., davčna številka: ... (1. točka izreka). za upravitelja je imenovalo A. A. (2. točka izreka) in ugotovilo, da opravlja naloge upravitelja v postopkih prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: ODVETNIK A. A., matična številka: ... (3. točka izreka).

2. Zoper sklep je vložil pritožbo B. B. Navedel je, da je družbenik podjetja in da „postopek ni bil vročen njemu kot družbeniku podjetja na naslov, ki se nahaja v poslovnem registru Republike Slovenije“. Ker je FURS po njegovem mnenju podal napačne podatke za znesek dolga podjetja, je s pritožbo izpodbijal domnevo o insolventnosti v skladu s tretjim odstavkom 235. člena ZFPPIPP. Z dokazi, ki jih je priložil pritožbi, pa je izpodbijal insolventnost podjetja, katerega družbenik je.

3. Predlagateljica, upnica REPUBLIKA SLOVENIJA, ki jo zastopa Državno odvetništvo, je na pritožbo odgovorila, da pritožba ni utemeljena, ker je dolžnik insolventen in tako stanje je podano tudi v času vložitve odgovora na pritožbo. Zato je predlagala, da sodišče neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. O pritožbi se je izjavil tudi stečajni upravitelj, ki je podal izjavo, da je bil dolžnik insolventen tako ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka kot ob izdaji izpodbijanega sklepa.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po vpogled v podatke poslovnega registra pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil pritožnik ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom vpisan kot njegov direktor in edini družbenik. Predlog upnice za začetek stečajnega postopka je sodišče vročalo v izjavo dolžniku na naslov dolžnika kot je vpisan v poslovnem registru AJPES. Dolžnik je pravna oseba. Pravnim osebam, ki so vpisane v poslovnem registru, se sodna pisanja vročajo na naslovu, ki je vpisan v poslovnem registru (tretji odstavek 139. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno je zmotno stališče pritožnika, da bi moralo sodišče vročati predlog za začetek stečajnega postopka na njegov naslov.

7. Dolžniku je bil predlog za začetek stečajnega postopka pravilno vročen in ker dolžnik v 15 dneh po prejemu ni vložil ugovora, da ni insolventen ali da upničina terjatev ne obstaja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da velja, da je dolžnik insolventen (tretji odstavek 235. člena ZFPPIPP). Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene, v večjem delu pa predstavljajo neupoštevno pritožbeno novoto (337. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ker dolžnik ni izkazal, da je imel utemeljen razlog, da ne odgovori na pravilno vročen poziv sodišča. Glede na navedeno se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno postopalo z upničinim predlogom za začetek stečajnega postopka in odločilo v skladu z določbami zakona za primer, če dolžnik v roku 15 dni ne odgovori na predlog. Dolžnik pa posledično nima več možnosti ponovne presoje višine terjatve upnice. Zato so tudi pritožbene trditve B. B. v to smer neupoštevne.

8. B. B. kot družbenik stečajnega dolžnika ima pravico s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka izpodbijati domnevo insolventnosti tako, da pritožbi priloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP). Zato je pritožbeno sodišče v nadaljevanju presojalo, ali iz dokazov, ki jih je dolžnikov družbenik priložil pritožbi izhaja, da dolžnik ni insolventen, torej, da je sposoben poravnati svoje obveznosti, ki so zapadle v daljšem obdobju in da je dolgoročno plačilno sposoben (a contrario prvi odstavek 14. člena ZFPPIPP).

9. Pritožnik trdi, da dolžnik na dan 31. 12. 2019 ni imel zaposlenih in da do takrat že leto dni ni več posloval; do FURS pa je izkazoval obveznost 57.642,16 EUR; da je na dan 31. 12. 2019 (in za leto 2020 enako) dolžnik izkazoval 181.792,12 EUR aktivnih sredstev in 36.909,00 EUR obveznosti. S trditvami o neposlovanju in nespremenjenem stanju v izkazih dolžnika konec leta 2019 in konec leta 2020 pritožnik ni potrdil, da je sposoben tekoče poravnavati svoje zapadle obveznosti. Prav tako tudi ne s konto kartico zalog v višini 96.580,00 EUR. Če obstojijo zaloge, bi moral poleg sklicevanja na konto kartico še navesti, zakaj ni bilo mogoče zalog unovčiti za poplačilo zapadlih obveznosti. Pritožnik je priložil tudi fotokopijo slike cca 36 ton težke peči kot zaloge, ki je bila po njegovih trditvah v posesti družbe leta 2015, s čimer prav tako ni uspel dokazati, da je bila družba sposobna v daljšem času poravnati svoje zapadle obveznosti. Glede na navedeno pritožnik z dokazi, ki jih je priložil pritožbi, pritožbenega sodišča ni prepričal, da dolžnik ni insolventen.

10. V zvezi s pritožbenim predlogom, da naj sodišče vse listine posreduje upravitelju, da naj opravi o njih poizvedbe in se prepriča, da ni šlo pri dejanjih pooblaščenih oseb za kriminalna dejanja pač pa za poslovanje podjetja, pa pritožbeno sodišče le dodaja, da se je upravitelj na pritožbo izjavil, da poleg davčnih dolgov dolžnik dolguje najemodajalcu neplačane najemnine za najet poslovni prostor cca 14 tisoč EUR, da unovčljive stečajne mase ni in da ocenjuje, da so podane dejanske in pravne podlage za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ter še za druge ustrezne postopke zoper pritožnika.

11. Ker pritožba ni utemeljena, sodišče prve stopnje pa tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), jo je bilo treba zavrniti in izpodbijani sklep v celoti potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).