Jedro

Toženec v zvezi s svojim (tudi sicer preveč splošnim) zatrjevanjem, da naj bi bila omenjena listina rezultat tožnikove zlorabe prej nastalih listin (da naj bi bila torej nepristna), v postopku na prvi stopnji ni predlagal, da naj tožnik predloži original listine. Tak v pritožbi podan predlog tako predstavlja nedovoljeno in posledično neupoštevno pritožbeno novoto.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 8.6.2015 odločilo, da je dolžan toženec tožniku plačati 50.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.9.2009 dalje do plačila.

2. Zoper sodbo se je pritožil toženec. Poudarja, da bi bilo od tožnika smiselno zahtevati, da predloži original posojilne pogodbe z dne 18.6.2009 in pokaže originalni podpis toženca in njegovega poslovnega partnerja AA. Glede na relevantne izjave obeh pravdnih strank bi moralo sodišče, kot je toženec predlagal v pritožbi na tožbo,(1) poklicati edino pričo, in sicer njegovega takratnega poslovnega partnerja A. A, saj je tudi on sopodpisnik domnevne posojilne pogodbe. Njegovo pričanje bi lahko bilo ključni dokaz v celotni zadevi. Sodnica naj bi brezpogojno verjela tožnikovi izjavi, da je dne 18.6.2009 brez kakršnihkoli garancij in celo brez overovitve podpisov tožencu in njegovemu poslovnemu partnerju posodil še 100.000,00 EUR, čeprav bi mu morale te iste osebe že 25.8.2008 po prej sklenjeni pogodbi vrniti 107.000,00 EUR (a po njegovih besedah niso vrnili nič). Tako je odločala brez kakršnihkoli dejanskih dokazov ali prič. Sprašuje se, kakšen dokaz bi lahko predložil v zvezi s posojilno pogodbo, ki ni obstajala.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je v dokaz zatrjevanega obstoja posojilne pogodbe z dne 18.6.2009 predložil njeno fotokopijo (priloga A1).(2) Toženec v zvezi s svojim (tudi sicer preveč splošnim) zatrjevanjem,(3) da naj bi bila omenjena listina rezultat tožnikove zlorabe prej nastalih listin (da naj bi bila torej nepristna), v postopku na prvi stopnji ni predlagal (zahteval), da naj tožnik predloži original listine.(4) Tak predlog(5) predstavlja nedovoljeno in posledično neupoštevno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP(6)). Zato so pritožbeni očitki sodišču prve stopnje (ki dokazov(7) ne izvaja po uradni dolžnosti oziroma brez predloga strank), da bi moralo od tožnika zahtevati predložitev originala listine, neutemeljeni.(8) Podobne ugotovitve veljajo v zvezi z očitkom, da bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati (po mnenju pritožbe sicer zgolj domnevnega) sopodpisnika pogodbe A. A. Takšnega dokaznega predloga toženec (čeprav v pritožbi navaja drugače) v postopku na prvi stopnji ni podal.(9) Pojasnjevanje, zakaj naj bi bil nastanek (obstoj) obravnavanega posojilnega razmerja ob tožnikovih izjavah, da mu znesek ni bil vrnjen niti po predhodnem,(10) nelogičen, pa je ne le pritožbena novota, ampak tudi sicer ne predstavlja posebej prepričljivega argumenta.

6. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

Op. št. (1): Verjetno mišljeno v odgovoru na tožbo.

Op. št. (2): Ker je upoštevala tudi ta (nedvomno pomemben pisni) dokaz, pritožbeni očitek, da je sodnica verjela zgolj tožnikovi izjavi, seveda ne drži. Op. št. (3): Resničnost katerega, kot to v točkah 9 – 11 obrazložitve izpodbijane sodbe prepričljivo pojasnjuje sodišče prve stopnje, ni uspel izkazati.

Op. št. (4): Zakaj bi morala biti ta v obliki notarske listine (oziroma bi morali biti podpisi na njej „uradno“ overjeni), ni jasno. Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami), ki posojilno pogodbo ureja, takšne (ali druge obličnostne) zahteve za njeno veljavnost ne postavlja.

Op. št. (5): Pri čemer pritožnik niti ne navaja, zakaj ga brez svoje krivde ni mogel podati (pravočasno) v postopku na prvi stopnji.

Op. št. (6): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (7): Razen v primerih (kamor pa konkretni ne sodi) iz 3. člena ZPP.

Op. št. (8): Toženčeva „naloga“ ni bila dokazati neobstoja pogodbe (kot to napačno navaja), ampak okoliščine, da fotokopija (pogodbe) v prilogi A1, ki jo je tožnik v zvezi z obstojem pogodbe predložil, ni pristna. V tem pa toženec ni bil uspešen.

Op. št. (9): Zaslišanja A. A (ali katerekoli druge priče), ni predlagal ne v odgovoru na tožbo ne kasneje v postopku na prvi stopnji. Pri tem v pritožbi tudi ne pojasni, v zvezi s katero konkretno okoliščino, naj bi se omenjenega zaslišalo. Navajanje, da bi bilo lahko njegovo pričanje ključni dokaz v predmetni zadevi, ni zadostno.

Op. št. (10): In ker da naj bi bilo posojilo dne 18.6.2009 dano brez kakršnihkoli garancij in overovitve podpisov.