22. 10. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Branka Rančana, Jožefe Rančan in Marte Rančan, vsi Slovenske Konjice, ki jih zastopa Primož Poklič, odvetnik v Slovenskih Konjicah, na seji 22. oktobra 2021

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 9. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list RS, št. 26/90) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 210/2018 z dne 29. 5. 2019 in sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, št. IV U 179/2016 z dne 22. 8. 2018 se ne sprejme.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 21. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravni organ Občine Slovenske Konjice (v nadaljevanju Občina) je z odločbo zavrnil zahtevo pritožnikov za prekop posmrtnih ostankov svojca v drug grobni prostor, ker s tem ni soglašal najemnik groba, v katerem je pokojnik pokopan. Odločitev je oprl na 9. člen tedaj veljavnega Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (v nadaljevanju ZPPDUP). Ta je določal, da se na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo za to interes, umrli lahko izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču po poprejšnjem soglasju najemnika groba in z dovoljenjem za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega občinskega upravnega organa, pri čemer se za izkop uporabljajo predpisi o izkopu umrlih. Pritožniki se z odločitvijo niso strinjali in so zoper njo vložili pritožbo, ki jo je župan Občine kot drugostopenjski upravni organ zavrnil. Prvostopenjsko odločbo so pritožniki izpodbijali v upravnem sporu. Upravno sodišče je njihovo tožbo zavrnilo. Zoper sodbo Upravnega sodišča so vložili predlog za dopustitev revizije, ki ga je Vrhovno sodišče s sklepom zavrnilo.

2.Pritožniki so zoper navedeni sodni odločbi vložili ustavno pritožbo. Zatrjujejo kršitve 22., 23., 25. in 35. člena Ustave, pa tudi 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Trdijo, da je do kršitev človekovih pravic prišlo zaradi uporabe 9. člena ZPPDUP v nasprotju z Ustavo. Pritožniki so se zavzemali za to, da bi se glede na konkretne okoliščine tehtalo njihove pravice in interese ter pravice in interese najemnika groba ter da bi se jim dovolilo prekop posmrtnih ostankov, kljub temu da najemnik groba ni dal soglasja za to. Pritožniki navajajo, da jim organi, ki so v zadevi odločali, niso omogočili izvedbe postopka, ki bi zagotovil varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic ter pravico do sodnega varstva in pravnega sredstva. Upravnemu sodišču še očitajo, da je v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

3.Pritožniki so vložili tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 9. člena ZPPDUP. Navajajo, da v nasprotju z zgoraj navedenimi členi Ustave in EKČP ta ni predvideval nobenega posebnega ugotovitvenega postopka za ugotavljanje "upravičenega interesa" in "močnejše pravice", ker je bilo vselej potrebno soglasje najemnika groba. ZPPDUP naj ne bi vseboval določb o tem, kako se o prekopu posmrtnih ostankov odloča v primeru spora z najemnikom groba, s čimer naj ne bi bilo zagotovljeno niti pravno varstvo pravice do pietete in do odločanja o kraju, kjer je pokojnik pokopan.

4.Prav tako so pritožniki iz smiselno enakih razlogov vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 21. člena veljavnega Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (v nadaljevanju ZPPDej). Ta določa, da je na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo za to upravičen interes, pokojnik lahko izkopan in prenesen na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, po predhodnem mnenju najemnika groba. Izkopani posmrtni ostanki pokojnika se pred ponovnim pokopom lahko upepelijo. Pobudniki navajajo, da – čeprav po ZPPDej za prekop posmrtnih ostankov ni več zahtevano soglasje najemnika groba – po njihovem mnenju tudi ta zakon v nasprotju z Ustavo ne predpisuje postopka za primer nasprotja oziroma spora med interesi oseb, ki lahko zahtevajo prekop posmrtnih ostankov, in najemnika groba.

B.

5.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 9. člena ZPPDUP ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

6.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

7.Po prvem odstavku 24. člena ZUstS pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko da, kdor izkaže pravni interes ob vložitvi pobude. V skladu z drugim odstavkom navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Ustavno sodišče ugotavlja, da prvi odstavek 21. člena ZPPDej na pravni položaj pobudnikov ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo že v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v tem sklepu, neposreden pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 21. člena ZPPDej ni izkazan, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo (3. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik