Jedro

Tudi zaradi obravnavanja v nenavzočnosti tožene stranke načelo kontradiktornosti ni bilo kršeno, saj je imelo za tako ravnanje sodišče prve stopnje podlago v določbah 282. člena ZPP.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v N. z dne 1.10.2002 v 1. in 3. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki glavnico v znesku 5.841,28 EUR (1.399.803,45 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.7.2002 do plačila in stroške izvršilnega postopka v znesku 71,02 EUR (17.020,00 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.10.2002 dalje. Toženi stranki je tudi naložilo, da povrne tožeči stranke nadaljnje pravdne stroške v višini 39,43 EUR (9.450,00 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21.3.2006 dalje do plačila.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno spremembo tako, da tožbeni zahtevek, ki je predmet tega postopka zavrne oz. podrejeno, da napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da se z takšno sodbo ne more strinjati. Meni namreč, da obresti še vedno niso pravilno izračunane in zato terjatev ni pravilna. Izrek sodbe je namreč v delu, ki se nanaša na tek obresti v nasprotju z zakonom. V skladu z obligacijskim zakonikom (OZ) zakonite zamudne obresti prenehajo teči, ko višina le teh doseže višino glavnice. Sodba tega ne upošteva in dovoljuje tek obresti v nedogled, kar je napačno. Navaja pa še, da toženec ni bil pravilno vabljen na rok za glavno obravnavo, zato se le te ni mogel udeležiti in mu je bila kršena pravica do kontradiktornosti. Ne strinja se tudi z odmero stroškov, saj ti niso odmerjeni v skladu z dejansko opravljenimi storitvami Odvetniške tarife in Zakona o sodnih taksah.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti v pritožbi zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti drugih takih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Tako se že s stališčem pritožbe, da izrek v delu, ki se nanaša na tek obresti ni v skladu z zakonom, pritožbeno sodišče ne strinja. Z izrekom, s katerim sodišče odloči, da tečejo obresti od zapadlosti do plačila je dejansko odločeno le o toženčevi obveznosti plačila zamudnih obresti po temelju, o višini pa sploh ni odločeno, saj trenutek plačila še ni znan. O tem bo, v kolikor bo to potrebno odločilo izvršilno sodišče, ki bo moralo pri tem upoštevati dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti, ter v zvezi s tem tudi pravila o tem, kdaj obresti prenehajo teči. Tudi pritožbena trditev, da je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti ne vzdrži pritožbene presoje. Že trditev, da toženec ni bil pravilno vabljen na narok za glavno obravnavo nima podlage v spisovnih podatkih. Tožena stranka je bila na oba naroka pravilno vabljena. Toženec je v tej zadevi pooblastil za zastopanje pooblaščenca in sicer odvetnika. Stranki, ki ima pooblaščenca pa se vsa pisanja (vloge in vabila) vročajo preko pooblaščenca in ne neposredno (1.odst.137.čl.ZPP). Vabilo za narok razpisan dne 21.3.2006 je bilo pooblaščencu tožene stranke pravilno vročeno, o čemer priča podpis na povratnici (list. št. 40 spisa). Tudi zaradi obravnavanja v nenavzočnosti tožene stranke načelo kontradiktornosti ni bilo kršeno, saj je imelo za tako ravnanje sodišče prve stopnje podlago v določbah 282.čl.ZPP.

Pritožbeni očitki o napačni odmeri stroškov postopka so zgolj pavšalni in docela nekonkretizirani, saj pritožnik niti ne navaja, katere stroške je kljub neopravljenim storitvam sodišče neutemeljeno priznalo niti ne pove, kateri stroški naj bi ne bili odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah. Zato tudi pritožbeno sodišče teh navedb ni moglo upoštevati. Iz vseh navedenih razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353.čl.ZPP).