Jedro

Predmet javnega razpisa je bilo sofinanciranje začetnih investicij na manj razvitih območjih, pri čemer je bilo obdobje upravičenosti stroškov že zaključeno. Tožnik je vložil izpodbojno tožbo, v kateri sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek. V času odločanja sodišča njegova tožba ostaja izpodbojna in ne morebiti ugotovitvena, kljub temu, da si tožnik po poteku predmetnega obdobja svojega položaja z izpodbojno tožbo več ne more izboljšati. Vsebinska izvedba postopka očitno ne bi privedla k spremembi tožnikovega pravnega položaja, zato je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožnikovo tožbo zavrglo.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrnila tožnikovo vlogo, ki jo je vložil na podlagi Javnega razpisa Spodbude za sofinanciranje začetnih investicij na manj razvitih območjih (ULRS 29/22, v nadaljevanju Javni razpis). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnikovo vlogo podpisala oseba, ki ni njegov zakoniti zastopnik niti posebej za podpis in oddajo vloge pooblaščena oseba, zato je komisija ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje vseh pogojev iz razpisne dokumentacije.

2.Tožnik zoper izpodbijani sklep vlaga tožbo in sodišču predlaga, naj ga odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek, vse pa s stroškovno posledico. Navaja, da je bila podpisnica pooblaščena s strani zakonitega zastopnika za uporabo njegovega podpisa, a je pri podpisu pomotoma uporabila svoj elektronski podpis. Meni, da je izpodbijani sklep v nasprotju s pravili postopka, saj bi bilo treba tožniku v primeru dvoma, ali je bila poslana s strani pooblaščene osebe oz. zakonitega zastopnika, omogočiti potrditev vloge. Tudi sicer pa je treba k dopolnitvi nepopolne vloge najprej pozivati. Poleg tega je bila tožnikova vloga z izpodbijanim sklepom zavrnjena, četudi po vsebini ni bila obravnavana. V dokaz svojih navedb predlaga zaslišanje svojega zakonitega zastopnika in podpisnice A.A., predlaga pa tudi vpogled v spis zadeve.

3.Toženka je na tožbo odgovorila in sodišču predlagala, naj tožbo zavrne. Navaja, da je na tožnikovi vlogi jasno razvidno, da je podpisnik neustrezen in pri pregledu vloge ni bilo nobenega dvoma, zaradi katerega bi tožnika bilo treba pozivati k dopolnitvi. A.A. namreč ni niti zakoniti zastopnik niti pooblaščenec, za katerega bi bilo k vlogi priloženo posebno pooblastilo. Tudi sicer zanika kakršnokoli nezakonito postopanje.

4.Tožnik je naknadno vložil še pripravljalno vlogo, v kateri ob sklicevanju na Zakon o podpornem okolju za podjetništvo in Zakon o splošnem upravnem postopku ponavlja, da bi toženka morala tožnika pozvati na dopolnitev vložene vloge, sicer pa bi vlogo lahko le zavrgla in ne zavrnila. Izpostavlja tudi, da Javni razpis ne sme biti v nasprotju z zakonom.

5.Tožba ni dopustna.

6.Predmet Javnega razpisa je bilo sofinanciranje začetnih investicij na manj razvitih območjih, pri čemer je bilo obdobje upravičenosti stroškov določeno najkasneje do 30. 9. 2023, upravičenosti izdatkov za projekte v letu 2022 najkasneje do 18. 10. 2022 oz. do 18. 10. 2023 za projekte v letu 2023, obdobje upravičenih javnih izdatkov pa se je končalo z 31. 12. 2023 (tč. 7 Javnega razpisa - Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva).

7.V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi zanj pomenila izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

8.V upravnem sporu zaradi sofinanciranja iz javnih sredstev bi pravni interes za izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke lahko bil v tem, da bi sodišče odobrilo projekt za sofinanciranje (spor polne jurisdikcije) ali pa da bi tožeča stranka to lahko dosegla v ponovljenem postopku pred toženo stranko (izpodbojna tožba), možna pa je tudi vložitev ugotovitvene tožbe, če so zanjo izpolnjeni pogoji.

9.Tožnik je (leta 2022) vložil izpodbojno tožbo, v kateri sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek. Vendar pa tožnik kljub poteku časa od vložitve tožbe do poteka obdobja, v katerem morajo po Javnem razpisu biti sredstva porabljena (kot predhodno obrazloženo), svojega tožbenega predloga ni spremenil. Sodišče ga k morebitni spremembi v ugotovitveno tožbo tudi ni dolžno pozivati. Tako tudi še sedaj, v času odločanja sodišča njegova tožba ostaja izpodbojna in ne morebiti ugotovitvena, kljub temu, da si tožnik po poteku predmetnega obdobja svojega položaja z izpodbojno tožbo več ne more izboljšati. Takšne zadeve, v katerih vsebinska izvedba postopka očitno ne bi privedla k spremembi tožnikovega pravnega položaja, pa naj se iz nadaljnjega obravnavanja izločijo. Sodišče je zato na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožnikovo tožbo zavrglo.

10.Posledično trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Prim. VSRS sklep I Up74/2022, tč. 9.

2Ustaljena sodna praksa VSRS, nedavno potrjeno tudi na USRS v odločbi Up-1158/23 in Up‑1159/23.

3Prim. (sicer glede pravnega interesa za revizijo) VSRS sodbo X Ips 1063/2005, tč. 8, in VSRS sklep X Ips 1096/2006, tč.8.

4Prim. v tej zvezi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Breznik et al., GV Založba, 2008, str. 254.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.