Jedro

Popravilo drsnih dvoriščnih vrat, v okviru katerega je bilo pod plast tlakovcev treba dodati masivno armiranobetonsko ploščo, ki je preprečila valovanje tal in s tem zastoje pri odpiranju in zapiranju vrat v zaostrenih vremenskih razmerah, sodi med posle rednega upravljanja. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je težave z odpiranjem vrat povzročala neustrezna podlaga, na katero je bila položena tirnica vrat, ta težava pa je bila s tem, ko je bila pod tlakovce vgrajena armiranobetonska plošča, odpravljena. Vrata so bila šele s tem usposobljena za delovanje v vseh vremenskih razmerah, torej za njihovo običajno rabo. To pa ne more pomeniti izboljšave v pomenu tretjega odstavka 29. člena SZ-1 ter 13. člena Pravilnika. Vzdrževanje, kamor sodi tudi popravilo, tudi sicer ni nujno vedno opravljeno tako, da bi stvar ostala povsem enaka kot prej. Že zakon sam med redno vzdrževanje šteje izboljšave, ki sledijo napredku tehnike.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 176328/2013 z dne 8. 11. 2013 v 1. in 3. točki izreka v celoti v veljavi. Toženki je še naložilo, da tožnici povrne 54,00 EUR stroškov postopka s pripadki.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka. Uveljavlja pritožbena razloga po prvi in tretji točki drugega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo oziroma razveljavitev izpodbijane odločitve in priglaša stroške. Relevantne pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo pritožbeno sodišče nanje odgovorilo.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je (med drugim) podana, če je o odločilnem dejstvu nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listine v spisu in med samo to listino. Gre torej za napako tehnične narave, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je v listini zapisano. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je do takšnega napačnega prenosa prišlo tudi v konkretnem primeru, saj je sodišče prve stopnje v nasprotju z vsebino podpisne liste (priloga A10) ugotovilo, da je soglasje za popravilo vrat dala tudi A. A. Iz listine namreč izhaja ravno nasprotno: njen podpis se nahaja v stolpcu „PROTI“, pri podpisu pa je tudi pripis „proti“. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za odločilno dejstvo. Ugotovitev, da A. A. za predlagano popravilo ni dala soglasja, pomeni podlago za zaključek, da so za popravilo vrat tudi ob ponovnem glasovanju glasovali le solastniki, ki imajo skupaj 63,62 % (in ne 77,34 %) solastniških deležev. Ker je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da gre pri konkretnem popravilu vrat za posel rednega upravljanja (več o tem v točki), pravilno, takšna ugotovitev na odločitev ne more vplivati. Za posle rednega upravljanja namreč zadostuje soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico deležev.

6. Na kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ta mora biti zato obrazložena. Zgolj trditev, da sodba temelji na dejstvih, ki jih nobena od strank ni zatrjevala, ne da bi bila dejstva konkretizirana, ne zadostuje. Pritožbeno sodišče se zato do očitka, da je bila ta kršitev storjena, podrobneje ne izjavlja, ker to niti ni mogoče. 7. Tožnica kot upravnica večstanovanjske hiše, od toženke, ki je ena od etažnih lastnic, zahteva plačilo dela stroškov za popravilo drsnih dvoriščnih vrat. Za izvedbo tega popravila, v okviru katerega je bilo pod plast tlakovcev treba dodati masivno armiranobetonsko ploščo, ki je preprečila valovanje tal in s tem zastoje pri odpiranju in zapiranju vrat v zaostrenih vremenskih razmerah (zmrzovanje tal, taljenje tal), so glasovali solastniki z 63,62 % solastniških deležev. Popravilo je bilo izvedeno, tožnica pa je izvajalcu delo tudi plačala.

8. Toženka v pritožbi vztraja, da izvedeno delo presega okvir rednega upravljanja, za katerega zadostuje soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev. Meni, da gre za izboljšavo, saj pred posegom vrata za normalno delovanje niso bila usposobljena. Treba je primerjati stanje vrat pred in po posegu, takšna primerjava pa pokaže, da je sedanja kvaliteta bistveno višja. Opozarja še, da vrata niso bila pokvarjena in na njih ni bilo treba nič popraviti in tudi zato opravljenega dela ni mogoče šteti za popravilo.

9. Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ-1) glede na pomen poslov loči 1. posle rednega upravljanja, za katere je potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev (25. člen); 2. posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja, za katere je potrebno soglasje več kot treh četrtin etažnih lastnikov glede na solastne deleže (prvi, tretji in peti odstavek 29. člena) in posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja, za katere je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov (drugi in četrti odstavek 29. člena).

10. Med posle rednega upravljanja, upoštevajoč drugi odstavek 25. člena SZ-1 in 2. člen Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb(1) (v nadaljevanju Pravilnik), spada tudi vzdrževanje večstanovanjske stavbe. Kaj šteje pod vzdrževanje, je natančneje definirano v četrtem odstavku 25. člena SZ-1. Gre za sklepanje in izvrševanje poslov, ki so potrebni za to, da se ohranjajo pogoji za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote. Za vzdrževanje se (med drugim) šteje tudi izvedba vseh del v skladu s predpisi o graditvi objektov. Ti predpisi (10. točka 2. člena ZGO-1) pa med vzdrževalna dela(2) štejejo (tudi) izvedbo investicijsko vzdrževalnih del, popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjšuje ravni izpolnjevanja bistvenih zahtev. Med izboljšave, za katere se po tretjem odstavku 29. člena SZ-1 zahteva kvalificirana večina, pa zakon šteje zlasti dela, ki niso potrebna za vzdrževanje, ampak pomenijo vgraditev novih naprav, opreme ali instalacij ali njihovo nadomestitev pred potekom pričakovane dobe trajanja, pod pogojem, da izboljšava ne ovira izvrševanja lastninske pravice etažnih lastnikov in zaradi nje ni ogrožena požarna varnost. Že citirani Pravilnik izboljšave v 13. členu tudi primeroma našteva. Gre za zgodnjo obnovo kurilnice, toplotnih postaj ali predpostaj, kar ima za posledico prehod na drug energent, namestitev klima naprav na skupne dele, agregatov za proizvodnjo električne energije, sončnih zbiralnikov ali sončnih celic ter vgradnjo izolacije ali materialov, ki se vgrajujejo z namenom učinkovite rabe energije in podobno.

11. Popravilo drsnih dvoriščnih vrat, v okviru katerega je bilo pod plast tlakovcev treba dodati masivno armiranobetonsko ploščo, ki je preprečila valovanje tal in s tem zastoje pri odpiranju in zapiranju vrat v zaostrenih vremenskih razmerah, tudi po mnenju pritožbenega sodišča sodi v med posle rednega upravljanja. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je težave z odpiranjem vrat povzročala neustrezna podlaga, na katero je bila položena tirnica vrat, ta težava pa je bila s tem, ko je bila pod tlakovce vgrajena armiranobetonska plošča, odpravljena. Vrata so bila šele s tem usposobljena za delovanje v vseh vremenskih razmerah, torej za njihovo običajno rabo. To pa ne more pomeniti izboljšave v pomenu tretjega odstavka 29. člena SZ-1 ter 13. člena Pravilnika. Vzdrževanje, kamor sodi tudi popravilo, tudi sicer ni nujno vedno opravljeno tako, da bi stvar ostala povsem enaka kot prej. Že zakon sam med redno vzdrževanje šteje izboljšave, ki sledijo napredku tehnike. Na presojo, da pri popravilu ni šlo za izboljšavo, tudi ne more vplivati dejstvo, da poseg ni bil izveden na samih vratih, ampak na njihovi podlagi. Brez ustrezne podlage, na kateri so vrata nameščena, so ta namreč nefunkcionalna in jih ni mogoče uporabljati v skladu z njihovim namenom.

12. Pritožbeno sodišče nadalje zavrača pritožbene očitke, ki se nanašajo na obveznost upravnika po 58. členu SZ-1 in 8. členu Pravilnika in se pri tem v izogib ponavljanju sklicuje na razloge, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje. V nadaljevanju odgovarja le še na očitke, na katere ni bilo odgovorjeno že v izpodbijani sodbi.

Zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni izkazala, da bi za popravilo dvoriščnih vrat bilo mogoče v spornem času pridobiti ugodnejšo ponudbo, prav tako pa tudi ne tega, da bi takšno ponudbo predstavila upravniku oziroma drugim etažnim lastnikom, je dejanske narave. Ker v sporih majhne vrednosti(3) s pritožbo dejanskih ugotovitev ni mogoče izpodbijati (prvi odstavek 458. člena ZPP), se pritožbeno sodišče o pritožbenih očitkih, s katerimi skuša pritožnica takšen zaključek izpodbiti, ne izjavlja, ker to ni potrebno.

Ne glede na to pritožbeno sodišče dodaja, da morebitno dejstvo, da upravnik etažnim lastnikom res ni predstavil najugodnejše ponudbe, ne bi vplivalo na veljavnost sklepa etažnih lastnikov, ki so s potrebno večino izglasovali popravilo vrat s konkretnim izvajalcem po vnaprej določeni ceni, niti na to, da tak sklep zavezuje (tudi) toženko. Takšnih posledic namreč ne določa ne SZ-1 ne Pravilnik.

13. Nobenega vpliva na veljavnost sprejetega sklepa o popravilu vrat in s tem na obveznost toženke, da plača nanjo odpadajoč del stroškov, nima okoliščina, da ji podpisna listina ni bila predložena v podpis. V konkretnem primeru, ko je tožnica soglasja zbirala tako na zboru lastnikov kot z zbiranjem podpisov, je bistveno le to, da je tožnica pri ugotovitvi, kakšna večina je bila dosežena, upoštevala, da je pritožnica (že na zboru lastnikov) soglasje odrekla. Dejstvo, da je A. A., čeprav tudi ona na zboru etažnih lastnikov ni dala soglasja, podpisno listino vseeno prejela, na to ne vpliva. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je zbiranje soglasij na enega od načinov, ki jih zakon opredeljuje, namenjeno preverjanju, ali je za izvedbo določenega posla zagotovljena zadostna večina ali ne. Tak namen pa je bil v konkretnem primeru dosežen. To velja tudi v pogledu pritožnice, saj je svojo voljo lahko (in jo tudi je) izrazila, tožnica pa upoštevala.

14. Prvi odstavek 36. člena SZ-1 določa, da se zbor skliče vsaj 14 dni pred zborom. Namen takšne ureditve je zagotoviti etažnim lastnikom možnost udeležbe in priprave na odločanje. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bilo v konkretnem primeru to določilo kršeno, vendar to ni imelo nobenega vpliva na udeležbo etažnih lastnikov. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so se ga udeležili vsi, razen enega. Pristopil je tudi pooblaščenec toženke, ki je o predlaganih sklepih glasoval. Pravilno je zato stališče, da se toženka na kršitev roka za sklic zbora ne more uspešno sklicevati, saj ta kršitev ni v ničemer posegla v pravice, ki jih ima kot etažna lastnica po SZ-1. Da zbor zaradi te kršitve ne bi smel odločati in bi bili posledično neveljavni tudi sklepi, ki so bili sprejeti, pa zakon ne določa. 15. Enako velja za očitek, da vabilo ni vsebovalo predloga sklepa o popravilu dvoriščnih vrat. Res je, da iz vabila izhaja le to, da naj bi zbor odločal tudi o popravilu dvoriščnih vrat, vendar pa to ne pomeni, da tožnica s predlogom ni bila seznanjena. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje v točki 8 (na te ugotovitve pa je pritožbeno sodišče vezano), je bilo vsem etažnim lastnikom znano, katera vrata naj bi se popravila, kaj je treba popraviti in o čem se glasuje.

16. Glede očitka, da predlog sklepa, o katerem naj bi glasovali etažni lastniki s podpisovanjem listine, ni bil obrazložen, pa je razloge navedlo že sodišče prve stopnje v točki 8 in jim ni kaj dodati. Pritožbeno sodišče opozarja le na to, da zakon tudi te kršitve upravnika (prvi odstavek 35. člena SZ-1) posebej ne sankcionira, sploh pa ne v smislu, da bi bil sprejeti sklep (le) zato ničen.

17. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere je v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

18. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena (154. v zvezi z 165. členom ZPP). Odločitev o tem je že vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

19. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

Op. št. (1): UL RS 60/2009, 87/2011 in 85/2013. Op. št. (2): Zakon vzdrževalna dela, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, deli na redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist. Op. št. (3): Spor majhne vrednosti je spor, v katerem se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR.