Jedro

Dejstva, da prvi toženec lahko sprejme sklep o prenehanju poslovanja drugega toženca, samega po sebi ni moč subsumirati pod zakonsko predpisani obliki nevarnosti, potrebni za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve oziroma nedenarne terjatve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se v toliko spremeni, da se ugovoru drugo tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi P 110/2021 z dne 22. 6. 2020 ugodi, sklep o začasni odredbi razveljavi v delu, ki se nanaša na drugo toženo stranko in se v tem razveljavljenem obsegu predlog za izdajo začasne odredbe zoper drugo toženo stranko zavrne.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S tožbenim zahtevkom tožnica zahteva, da ji prvi toženec plača 260.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2019 dalje do plačila, da prvi in drugi toženec nanjo preneseta lastništvo vozila BMW X5, ter da ji drugi toženec plača znesek 10.370,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2020 dalje do plačila.

2. Sodišče prve stopnje je na predlog tožnice izdalo več začasnih odredb. Prvemu tožencu je tako prepovedalo razpolagati s sredstvi na bančnem računu do zneska 260.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2019 dalje do plačila, nadalje pa še odtujiti ali obremeniti svoj poslovni delež v družbi A. d.o.o. Drugemu tožencu pa je prepovedalo razpolagati s sredstvi na bančnem računu do zneska 10.370,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2030 dalje do plačila, razpolagati z vozilom BMW X5 ter še odtujiti ali obremeniti nepremičnino ID ... . Deloma je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

3. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor toženih strank z dne 22. 6. 2020, vložen po pooblaščencu dne 6. 7. 20200, zoper sklep o začasni odredbi. Odločilo je še, da se odločitev o stroških postopka zavarovanja z začasno odredbo pridrži za končno odločbo.

4. Drugi toženec v pravočasni pritožbi zoper sklep uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

5. Prvi toženec v odgovoru na pritožbo predlaga, da se pritožbi drugega toženca ugodi in priglaša stroške.

6. Tožnica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev ter priglaša pritožbene stroške.

7. Pritožba je utemeljena.

8. Začasna odredba je časovno omejeno sredstvo zavarovanja, katerega namen je ohranitev obstoječega ali ustvaritev novega začasnega stanja z namenom, da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka, v katerem upnik uveljavlja svojo terjatev oziroma uspeh bodoče izvršbe (zavarovalna odredba; sodišče pa lahko izda tudi t.i. regulacijsko oziroma ureditveno odredbo, če je potrebno, da se uredi sporno pravno razmerje zaradi preprečitve nasilja ali nenadomestljive škode začasno, do dokončne rešitve v sodnem postopku). Upnik lahko predlaga začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve (pogoji za izdajo začasne odredbe so določeni v 270. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ) ali za zavarovanje nedenarne terjatve (pogoji za izdajo začasne odredbe so določeni v 272. členu ZIZ). Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini, razen če naj bi se terjatev uveljavljala v državi članici Evropske Unije. Začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve pa sodišče izda, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala in kot dodaten pogoj eno izmed naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

9. Sodišče prve stopnje je začasne odredbe za zavarovanje denarne in nedenarne terjatve zoper drugega toženca utemeljilo, da nevarnost obstoji iz razloga, „ker je upnica izkazala, da bo drugi toženec v kratkem v celoti prenehal poslovati v Republiki Sloveniji, saj lahko takšno odločitev sprejme prvi toženec kot edini družbenik družbe“.

10. Vsaka gospodarska družba lahko kadarkoli sprejme odločitev, da bo prenehala z opravljanjem dejavnosti. Vendar je prenehanje poslovanja družbe (zaprtje) strogo zakonsko urejeno, tudi zato, da se zagotovi varstvo upnikov ter zato zakonito prenehanje družbe vključuje tudi obveznost poplačila dolgov. Dejstva, da prvi toženec lahko sprejme sklep o prenehanju poslovanja drugega toženca, samega po sebi ni moč subsumirati pod zakonsko predpisani obliki nevarnosti, potrebni za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve oziroma nedenarne terjatve. Povedano še drugače, ob odsotnosti kakšnih relevantnih trditev, ki bi kazale bodisi na neko konkretno ravnanje drugega toženca z njegovim premoženjem v smeri onemogočanja ali precejšnje otežitve izterjave denarne terjatve, bodisi na neko nevarnost za bodočo izterjavo nedenarne terjatve, ugovor utemeljeno izpostavlja, da za izdajo začasne odredbe zoper drugega toženca niso izpolnjeni pogoji. Ker se je tako že pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava izkazal za utemeljenega, pritožbeno sodišče utemeljenosti ostalih pritožbenih očitkov ni presojalo.

11. Zaradi pravilne uporabe materialnega prava (270. in 272. člena ZIZ) je bilo tako potrebno pritožbi ugoditi ter izpodbijani sklep spremeniti tako, da se ugovoru drugega toženca ugodi, sklep o izdani začasni odredbi razveljavi v delu, ki se nanaša na drugega toženca in se v tem razveljavljenem obsegu predlog za izdajo začasne odredbe zoper drugega toženca zavrne (2. točka 365. člena, 366. člen in peta alineja 358. člen ZPP).

12. O stroških vsega postopka zavarovanja, nastalih v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe zoper drugega toženca, bo odločeno s končno odločbo (drugi odstavek 165. člena ZPP).