Jedro

V sporu o stvarni pravici na nepremičnini, ki ni gospodarski spor, zaradi vrednosti spornega predmeta 100.000 EUR, revizije ni mogoče dopustiti.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pod II ugotovilo, da sta pogodba 1/2007 o ustanovitvi stavbne pravice na parc. št. 455/2 k.o. ..., sklenjena med prvotoženo stranko in drugotoženo stranko v notarskem zapisu ..., opr. št. SV 253/07 z dne 5. 2. 2007 in zemljiškoknjižno dovolilo prve tožene stranke za vknjižbo stavbne pravice po navedeni pogodbi z dne 16. 2. 2007, opr. št. SV 335/07, nična; pod III razsodilo, da se zemljiškoknjižni vpis, s katerim je bila pri vl. št. 2797 k.o. ... vknjižena lastninska pravica imetnika stavbne pravice 455/2.SP P. d.o.o., ... ter vpis, s katerim je bila pri vl. št. 441 k.o. ... pri parceli št. 455/2 k.o. ... vknjižena pridobitev stavbne pravice, v obsegu za izgradnjo garažne hiše in večstanovanjskih objektov za dobo 99 let, kot nična izbrišeta ter se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, kot je bilo pred predlaganima vpisoma pod Dn št. 972/2007. 2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in razveljavilo izpodbijano sodbo pod III ter v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v preostalem delu je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo pod II potrdilo (glede ugotovitve ničnosti pogodbe in zemljiškoknjižnega dovolila).

3. Sodišči sta odločitev oprli na ugotovitev sodišč (Okrožnega sodišča v Novi Gorici P 215/2006, Višjega sodišča v Kopru Cp 750/2009 in VS RS II Ips 213/2010), da je tožnica 2. 7. 1993 postala lastnica sporne nepremičnine na podlagi 76. člena Zakona o gospodarskih javnih družbah. Lastninsko pravico lahko omeji samo lastnik, zato je ustanovitev stavbne pravice poseg v upravičenja lastnika nepremičnine. Zato je bila pogodba o ustanovitvi stavbne pravice, ki jo je sklenil z drugotoženko nelastnik, v nasprotju s predpisi in torej nična.

4. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije. Meni, da sta bili prekršeni določbi 86. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in 8. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ter ustavne določbe o enakem varstvu pravic in o pravici do sodnega varstva. V predlogu postavlja pravno vprašanje: ali je za ugotovitev ničnosti pogodbe, katere predmet je nepremičnina, treba ugotoviti nedobrovernost obeh pogodbenih strank. Trdi, da odločitev odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. 5. Predlog ni dovoljen.

6. V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, čeprav sta jo sodišči prve in druge stopnje obravnavali kot takega. Gre za spor zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice in o ničnosti zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo stavbne pravice ter za izbris zemljiškoknjižnih vpisov in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, to je spor o stvarni pravici na nepremičnini (2. odstavek 481. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Gre torej za redni pravni postopek, v katerem je po drugem in tretjem odstavku 367. člena ZPP mogoče dopustiti revizijo, če vrednost spornega predmeta presega 2.000 EUR in če ne presega 40.000 EUR. Če vrednost spornega predmeta presega 40.000 EUR, je mogoča samo neposredna revizija. V obravnavanem primeru, ko je vrednost spornega predmeta 100.000 EUR, revizije ni mogoče dopustiti in je treba predlog za dopustitev revizije zavreči. Vrhovno sodišče je to storilo na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s 367. členom ZPP.