Jedro

Popolnost vloge se presoja v času njenega prispetja k sodišču, kar pomeni, da je potrebno imeti v vidu le tiste sestavine, ki so bile kot nujne za oceno perfektnosti posamezne vloge predpisane v času prispetja te vloge k sodišču. Pritožba zato umestno opozarja na čas prispetja obravnavanega predloga za izvršbo k sodišču prve stopnje (14.10.1998), kar pa je bilo pred uveljavitvijo ZIZ-a. S tem v navedeni smeri uveljavljenih strožjih pogojev za presojo popolnosti posamezne vloge tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče uporabiti za nazaj, za vloge, ki so prispele k sodišču v času veljavnosti prejšnjega zakona.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

OBRAZLOŽITEV Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se "šteje, da je predlog za izvršbo umaknjen". Razlogi prvostopenjskega sklepa kažejo, da takšna odločitev sloni na členu 40 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ob dejstvu, da kljub pozivu sodišča prve stopnje upnik ni predložil k predlogu še dokazila o plačani taksi za predlog za izvršbo po predpisih o sodnih taksah.

Proti temu sklepu se pravočasno pritožuje upnik, ob uveljavljanju pritožbenega razloga nepravilne uporabe materialnega prava in smiselno tudi bistvenih kršitev določb postopka, s pritožbenim predlogom na razveljavitev napadenega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

V četrtem odstavku člena 40 ZIZ, že veljavnega v času izdaje izpodbijanega sklepa, je res upniku naložena obveznost, da predlogu za izvršbo priloži dokazilo o plačani sodni taksi po predpisih o sodnih taksah (če niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks). V kolikor upnik tej obveznosti ne zadosti, ravna sodišče z njegovim izvršilnim predlogom kot z napopolno vlogo.

Očitno skladno določbam člena 109 Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki obravnava inštitut nepopolne vloge, je mogoče tak izvršilni predlog šteti za umaknjen, v kolikor upnik tudi v dodatnem roku izvršilnemu sodišču ne predloži dokazila o plačani sodni taksi.

Navedena ureditev je nova in strožja v primerjavi s prej veljavnim Zakonom o izvršilnem postopku - ZIP, ki v povezavi z ustreznimi določbami ZPP, presoje popolnosti in perfektnosti posamezne vloge ni povezoval s vprašanjem izpolnitve taksne obveznosti. Popolnost vloge pa se presoja v času njenega prispetja k sodišču, kar pomeni, da je potrebno imeti v vidu le tiste sestavine, ki so bile kot nujne za oceno perfektnosti posamezne vloge predpisane v času prispetja te vloge k sodišču. Pritožba zato umestno opozarja na čas prispetja obravnavanega predloga za izvršbo k sodišču prve stopnje (14.10.1998), kar pa je bilo pred uveljavitvijo ZIZ-a. S tem v navedeni smeri uveljavljenih strožjih pogojev za presojo popolnosti posamezne vloge tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče uporabiti za nazaj, za vloge, ki so prispele k sodišču v času veljavnosti prejšnjega zakona. To bi bilo res v nasprotju s (praviloma določeno) ustavno prepovedjo retroaktivnega delovanja zakonov in drugih predpisov, kot to pritožba nakazuje.

Ko je sodišče prve stopnje uporabilo procesno sankcijo iz četrtega odstavka člena 40 ZIZ, ne da bi za to obstojala podlaga v procesnem oziru, to pa je tudi pripeljalo do nepravilne odločitve, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka člena 354 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ in kar vselej vodi k razveljavitvi napadene odločitve iz procesnih razlogov (ob tovrstni pritožbeni graji). Zato je pritožbeno sodišče sledilo pritožbi (čeprav pri tem pritožnica očitno zavestno spregleda, da bi morala taksno obveznost za izvršilni predlog poravnati že istočasno s tem procesnim dejanjem po splošnih predpisih o sodnih taksah), napadeni prvostopenjski sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (člen 380 točka 3 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil. Določbe ZPP in ZIP je pritožbeno sodišče uprabilo kot pravna pravila.

Obrazložitev

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

OBRAZLOŽITEV Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se "šteje, da je predlog za izvršbo umaknjen". Razlogi prvostopenjskega sklepa kažejo, da takšna odločitev sloni na členu 40 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ob dejstvu, da kljub pozivu sodišča prve stopnje upnik ni predložil k predlogu še dokazila o plačani taksi za predlog za izvršbo po predpisih o sodnih taksah.

Proti temu sklepu se pravočasno pritožuje upnik, ob uveljavljanju pritožbenega razloga nepravilne uporabe materialnega prava in smiselno tudi bistvenih kršitev določb postopka, s pritožbenim predlogom na razveljavitev napadenega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

V četrtem odstavku člena 40 ZIZ, že veljavnega v času izdaje izpodbijanega sklepa, je res upniku naložena obveznost, da predlogu za izvršbo priloži dokazilo o plačani sodni taksi po predpisih o sodnih taksah (če niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks). V kolikor upnik tej obveznosti ne zadosti, ravna sodišče z njegovim izvršilnim predlogom kot z napopolno vlogo.

Očitno skladno določbam člena 109 Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki obravnava inštitut nepopolne vloge, je mogoče tak izvršilni predlog šteti za umaknjen, v kolikor upnik tudi v dodatnem roku izvršilnemu sodišču ne predloži dokazila o plačani sodni taksi.

Navedena ureditev je nova in strožja v primerjavi s prej veljavnim Zakonom o izvršilnem postopku - ZIP, ki v povezavi z ustreznimi določbami ZPP, presoje popolnosti in perfektnosti posamezne vloge ni povezoval s vprašanjem izpolnitve taksne obveznosti. Popolnost vloge pa se presoja v času njenega prispetja k sodišču, kar pomeni, da je potrebno imeti v vidu le tiste sestavine, ki so bile kot nujne za oceno perfektnosti posamezne vloge predpisane v času prispetja te vloge k sodišču. Pritožba zato umestno opozarja na čas prispetja obravnavanega predloga za izvršbo k sodišču prve stopnje (14.10.1998), kar pa je bilo pred uveljavitvijo ZIZ-a. S tem v navedeni smeri uveljavljenih strožjih pogojev za presojo popolnosti posamezne vloge tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče uporabiti za nazaj, za vloge, ki so prispele k sodišču v času veljavnosti prejšnjega zakona. To bi bilo res v nasprotju s (praviloma določeno) ustavno prepovedjo retroaktivnega delovanja zakonov in drugih predpisov, kot to pritožba nakazuje.

Ko je sodišče prve stopnje uporabilo procesno sankcijo iz četrtega odstavka člena 40 ZIZ, ne da bi za to obstojala podlaga v procesnem oziru, to pa je tudi pripeljalo do nepravilne odločitve, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka člena 354 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ in kar vselej vodi k razveljavitvi napadene odločitve iz procesnih razlogov (ob tovrstni pritožbeni graji). Zato je pritožbeno sodišče sledilo pritožbi (čeprav pri tem pritožnica očitno zavestno spregleda, da bi morala taksno obveznost za izvršilni predlog poravnati že istočasno s tem procesnim dejanjem po splošnih predpisih o sodnih taksah), napadeni prvostopenjski sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (člen 380 točka 3 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil. Določbe ZPP in ZIP je pritožbeno sodišče uprabilo kot pravna pravila.