Jedro

Dejstva in dokazi, ki jih mora dolžnik navesti oziroma priložiti v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, se morajo nanašati na samo terjatev. Zato s trditvijo, da je bil tak sklep o izvršbi izdan po ZIP namesto po ZIZ, ugovor še ni obrazložen.

Izrek

Ugovor se zavrne in se sklep o izvršbi potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo zoper dolžnika sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal, da je bil izdan na podlagi 21. člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIP), kljub temu, da od 15.10.1998 velja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izvršilno sodišče je štelo, da ugovor ni utemeljen, zato ga je poslalo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (5. odst. 62. člena ZIZ). Ugovor ni utemeljen. Trditev dolžnika, da je v času izdaje sklepa o izvršbi že veljal ZIZ, je točna. Okoliščina, da je upnik predlagal izdajo sklepa po 21. členu ZIP, pa še ne pomeni, da je sodišče odločalo po ZIP. Vsaj iz pravnega pouka namreč nedvoumno izhaja, da je bil sklep izdan na podlagi določbe 2. in 3. odst. 44. člena ZIZ. Pravni pouk o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine se namreč močno razlikuje od tistega, ki ga je bilo treba dati po ZIP. Zato ugovor dolžnika, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine uporabilo napačen zakon, ni utemeljen. Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine mora biti obrazložen, sicer se šteje, da ni utemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ) in o njem odloča sodišče druge stopnje kot o pritožbi (5. odst. 62. člena ZIZ). Obrazložen je tisti ugovor, v katerem dolžnik navede pravno pomembna dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predloži dokaze (pri tem gre seveda za dejstva, ki se tičejo same terjatve, zato s trditvijo, da je bil sklep o izvršbi izdan po neveljavnem zakonu, dolžnik ugovora še ni obrazložil v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ). Dolžnik v svojem ugovoru ni navedel nobenega dejstva glede upnikove terjatve. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ugovor odstopilo v odločanje pritožbenemu sodišču, ki ga je obravnavalo kot pritožbo. Ob ugotovitvi, da res ne vsebuje nobenega dejstva glede obstoja terjatve, je pritožbeno sodišče neutemeljen ugovor zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o izvršbi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).