Jedro

Ni dvoma, da za dolžnika v času osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem. Pasivnost dolžnika je lahko razlog, zaradi katerega odpust obveznosti ni mogoč.

Institut odpusta obveznosti je v zakonu predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov. Odpust obveznosti tudi ni namenjen temu, da bi omogočil razbremenitev prezadolžene osebe brez njenega truda, pač pa vrnitev v premoženjske razmere, ki omogočajo normalno življenje, a šele po tem, ko dolžniku kljub aktivnemu ravnanju ne uspe poplačati svojih upnikov.

Pri presoji, ali gre za takšne kršitve, zaradi katerih bi bil utemeljen ugovor proti odpusti obveznosti, je potrebno upoštevati tudi razloge, zaradi katerih je dolžnik tako ravnal. V primeru, kakršen je konkreten, ko ima dolžnik številne zdravstvene težave (za katere je predložil tudi dokaze), je pri presoji njegove pasivnosti potrebno upoštevati tudi le-te.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru upravitelja zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti ugodilo, postopek ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navajal je, da je imel vrsto zdravstvenih težav, zaradi katerim mu je bilo normalno življenje onemogočeno.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Nosilni razlog, zaradi katerega je sodišče prve stopnje ugovoru upravitelja zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti ugodilo, postopek ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo je, da dolžnik ni izpolnjeval obveznosti, navedene v 2. točki prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP. Pri tem se je sklicevalo (tudi) na izjavo dolžnika samega, dano na naroku za obravnavo ugovora. Ni dvoma, da za dolžnika v času osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem. Prav tako sodišče prve stopnje pravilno navaja, da je pasivnost dolžnika lahko razlog, zaradi katerega odpust obveznosti ni mogoč. Kljub temu pa ni mogoče spregledati, da je dolžnik že na naroku za obravnavanje ugovora proti odpustu obveznosti obširno navajal zdravstvene težave, zaradi katerih mu je bilo normalno življenje oteženo ter sodelovanje z upraviteljem onemogočeno, in je te njegove navedbe sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu povzelo, pa do njih kljub temu ni zavzelo nobenega stališča in se do njih tudi ni opredelilo.

5. (Zgolj) jezikovna razlaga zakonskega določila, kakršne se je poslužilo sodišče prve stopnje, sicer govori v prid stališču izpodbijanega sklepa, in sicer, da že vsaka kršitev določil ZFPPIPP pomeni ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP. Kljub temu pa ne gre spregledati, da je namen določb ZFPPIPP, ki se nanašajo na razloge, zaradi katerih odpust obveznosti ni dovoljen, v izigravanju zakona in / ali upnikov. Institut odpusta obveznosti je v zakonu predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov. Odpust obveznosti tudi ni namenjen temu, da bi omogočil razbremenitev prezadolžene osebe brez njenega truda, pač pa vrnitev v premoženjske razmere, ki omogočajo normalno življenje, a šele po tem, ko dolžniku kljub aktivnemu ravnanju ne uspe poplačati svojih upnikov. Dolžnik je navajal vrsto okoliščin, ki bi lahko pojasnjevale pasivnost, ki mu jo očita upravitelj (temu pa je povsem sledilo tudi sodišče prve stopnje), česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo in se do njegovih navedb ni opredelilo. V postopku osebnega stečaja zakonskih določb ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ne da bi se pri tem upoštevalo tudi vsaj minimalno zaščito stečajnega dolžnika. Pri presoji, ali gre za takšne kršitve, zaradi katerih bi bil utemeljen ugovor proti odpusti obveznosti, je namreč potrebno upoštevati tudi razloge, zaradi katerih je dolžnik tako ravnal. V primeru, kakršen je konkreten, ko ima dolžnik številne zdravstvene težave (za katere je predložil tudi dokaze), je pri presoji njegove pasivnosti potrebno upoštevati tudi le-te.

6. Ker višje sodišče ne more odgovoriti na pritožbene očitke, je s tem je podana absolutno bistvena kršitev določb ZPP po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 121. členom ZFPPIPP. Višje sodišče je moralo zato pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo potrebno opisane pomanjkljivost odpraviti.